Pevka Katja Ajster je zajadrala tudi v pisateljske vode. Njen knjižni prvenec se imenuje Vrnitev k sebi.
Knjiga ni biografija, temveč priročnik za življenje, kakor pravi sama. V njej Kataya, to je namreč njeno umetniško ime, opisuje koščke svojih zgodb in pa tudi lekcije. Sama pravi, da je vse podprto z znanstvenimi dokazi, ki so jih potrdili klinični psihologi.
Pa začniva s tem, kdaj se vam je utrnila misel, da bi napisali knjigo?
O tem sploh nisem razmišljala, niti nisem delala načrtov. Ko sem bila stara 16 let, mi je mami enkrat rekla, naj daj napišem knjigo. Takrat sem si mislila, da jo nekoč res bom, in ta čas je prišel zdaj. Ko sem začutila ta val energije, ki je rekel, da je zdaj pravi trenutek, da imam nekaj za povedati, sem začela pisati. To je bilo pred približno letom in pol.
Nisem se lotila pisanja na način: no, zdaj pa bom nekaj napisala. Bilo je obratno. Nekaj imam za povedati, kar lahko pripomore h kakovosti življenj drugih ljudi, zato sem to energijo in informacije prelila na papir. Zato me na tej poti do izdaje knjige ni nič oviralo, ker je vesolje dobesedno želelo, da dam to ven iz sebe, v svet.
Napisati knjigo je kar drzna poteza in predvsem zahtevna. Koliko energije vam je pobralo?
Bili so trenutki, ko sem si mislila marsikaj, dvomila o svojih sposobnostih, se zjokala, si mislila, kako nesposobna sem, kaj mi je tega treba in podobne človeške misli, ki pridejo in tudi odidejo. Kot pišem v knjigi, živimo ta trenutek in delamo lahko, kar želimo, v okvirih morale, seveda, s tem pa mislim spodbuditi vse vas, da resnično poskušajo živeti svoje sanje. Naj se lotijo vsega, kar si želijo, kot da jim je bil ravnokar podarjen samo še en dan.
Potem tako živiš vsak dan. In s tem ne mislim pretiravanja, kot napišem v knjigi, da zapraviš vse prihranke in se greš zabavat. Ne. S tem mislim čuječno življenje in pozornost ohranjati v tem trenutku, ki je vse, kar imaš.
Zapisali ste, da vaša knjiga ni za šibke po srcu? Kako to mislite?
Definitivno. Ker bo številne razjezila. Ker vam ne bom lagala. Ker ne bom rekla, da vsem lahko uspe, ker nam ne more vsem uspeti. Ker ima vsak drugačne predispozicije, okolje, lastnosti in drugačno misijo. Ne bomo vsi milijonarji, kot morda kdaj zavajajo kakšni novodobni duhovni voditelji.
Med drugim vam tudi predrzno rečem, da NISTE sami krivi za svoje bolezni, in tudi razložim, zakaj. In samozavestno stojim za vsako besedo, ker imam za vsakega skeptika pripravljen odgovor in še vprašanje zanj. Leta sem razmišljala o konceptih, ki sem jih predstavila v knjigi. In ne, to ne pomeni, da sem nezmotljiva in da je moja resnica edina pravilna. Daleč od tega. Kar ponudim v knjigi, je namenjeno vsem, ki bodo lahko od nje kaj vzeli. Tudi če jim ne bo všeč, je to odlična šola, saj jim tako lahko odpre nove ventile, za katere niso vedeli, da jih sploh imajo. In tako dalje. Vse najde svoje mesto.
Kako vaš partner sprejema dejstvo, da ste tako aktivna ženska? Imate sploh dovolj časa zanj?
Mislim, da je ponosen name. Včasih je resnično šokiran. Včasih mi je tako smešen, na lep način, seveda, ko mu povem, kaj vse delam in kaj sem naredila, se zmenila in podobno, da se lahko njegovemu izrazu na obrazu samo od srca nasmejim. Sicer pa tudi on dela veliko. Študira in dela.
Pisanje knjige med karanteno ne pomeni, da ste se z njo ukvarjali samo teh nekaj mesecev. Je plod večletnega študija, mar ne?
Koncepte, ki sem jih predstavila v knjigi, sem razvijala leta, vendar to ne pomeni, da je moja resnica sveta resnica, to pomeni samo to, da sem predstavila svoje razmišljanje na podlagi več deset prebranih knjig, intuitivne uvide sem povezala z vsebino, ki sem se je naučila skozi terapije z duhovno vodnico in z vsemi downloadi iz kolektivnega polja, ki jih doživljam. In da, v knjigi opišem tudi to, kako to lahko doživi vsak.
Kako vaši domači gledajo na knjigo? Kdo jo je prvi prebral?
V bistvu je ni še nobeden. Smejim se na glas. Tima sprašujejo, ali jo je že, pa vam povem skrivnost: on moja predavanja posluša vsak dan že več let in ne bo izvedel ničesar novega. Kvečjemu bo zaspal, ker je to vsebino slišal že milijonkrat.
Ste med pisanjem kdaj pomislili, da bi lahko naleteli tudi na negativne odzive?
Oh, seveda! To je normalna posledica vsega, kar človek naredi. Razen če bi se zaprla v hišo, nič počela in nikoli šla ven, pa še takrat bodo ljudje rekli, kaj mi pa je, saj sem cele dneve zaprta v hiši. Vidite, kaj mislim? Vsaka knjiga, vsak izdelek, vsako dejanje od kogarkoli vzbudi negativne odzive.
Poglejte bestselerje, koliko negativnih kritik so doživeli avtorji spornih, a najbolj prodajanih knjig. In naj se potem jaz vznemirjam?! Tudi o tem v knjigi, zakaj se to ne izplača. Ljudje bodo vedno govorili in verjeli to, kar hočejo. Na to nimam vpliva. Želim pa jim, da raje izkoristijo svoj dragoceni čas zase in za svoje projekte.
Kakšni so nasploh vaši načrti za prihodnost?
Življenje je tako nepredvidljivo, zlasti v zadnjem letu smo to lahko videli vsi, ljudje so imeli načrte za potovanja in za marsikatero stvar, pa se je zgodila korona. Najbolje je iti z življenjem, ne moreš se mu upirati ali izsiliti od njega nekaj, za kar še ni prišel čas.
Tudi o tem pišem v knjigi, načrti enega človeka so njegova subjektivna realnost, življenje pa je živa stvar, prepletena z mnogo drugimi subjektivnimi realnostmi, ki vplivajo na tvojo. In ne samo to, tudi okolje, narava, geni, situacije in drugi ljudje vplivajo na tvoje življenje. Načrt, ki si ga zastaviš, bo redko izpeljan nemoteno.
Napisala: Sandra Bratuša // Fotografija: Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
