Ples v dežju s Cavazzo in Ravnohribom

Ples v dežju s Cavazzo in Ravnohribom (foto: Barbara Čeferin) Barbara Čeferin
Vir: Govori.se
5. 9. 2012

Prva slovenska odrska uprizoritev Plesa v dežju, dramatizacije Smoletovega romana, ki je bila letos junija zelo uspešno uprizorjena na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), se bo med 4. in 7. septembrom predstavila občinstvu Anton Podbevšek Teatra (APT) iz Novega mesta.

Gledališka predstava Ples v dežju je nastala v koprodukciji APT-ja in MGL-ja pod premišljeno režijsko taktirko Matjaža Bergerja in z adaptacijo besedila ter sublimno dramaturgijo Nane Milčinski. Projekta odrske upodobitve edinega Smoletovega romana sta se režiser in dramaturginja lotila zelo poglobljeno. S svojimi vedenji so ustvarjalcem predstave priskočili na pomoč filmska interpreta dr. Stojan Pelko in Zdenko Vrdlovec ter igralec Miha Baloh, ki je imel v Hladnikovem filmu Ples v dežju vlogo Učitelja F. Pri pridobivanju vsebin za gledališko predstavo so ustvarjalci črpali tudi iz pisnih virov;  monografije dr. Gorana Schmidta o Dominiku Smoletu, v objavljenih Smoletovih pismih v Zbranih delih in v spominih dr. Tarasa Kermaunerja.

Po besedah Matjaža Bergerja gre pri gledališki predstavi Ples v dežju v prvi vrsti za uprizoritveni spopad s temo, kako se subjektivizirati oziroma kako poiskati svoje singularno v zagatnemu družbenemu stanju. Tako kot so Smoletovi umetniški junaki konec petdesetih let prejšnjega stoletja nesrečno in nerealizirano tavali po labirintih notranjega in zunanjega sveta, iskali izpolnjenje v ljubezni in poklicnem življenju, lahko rečemo, da je družbeno stanje dobrih 50 let zatem (spet) nenavdihujoče in turobno, z junaki, ki prav tako neizpolnjeno tavajo in iščejo srečo oziroma smisel bivanja. Brezčasnost dogajanja je postavljena v sublimno strukturo, ki jo potuji membrana, ki omogoča mizanscensko globino polja in je tudi zaslon (fantazme), ki sledi tridelni strukturi asociacij, sanj in realnega glavnih junakov.

V brezčasni prostor vstopijo Jana Zupančič, ki nastopi v vlogi Maruše Rdečelaske, in Sebastijan Cavazza v vlogi Učitelja F., ki upodobita nesojeni par, ki mu življenje križajo Šepetalec v vlogi Jake Laha (alternacija Akira Hasegawa) in patološki voajer gospod Anton, ki ga upodobi Pavle Ravnohrib. Na gledališkem podiju se znajdejo tudi pripovedovalka Magda in Zvezda Nedosežna, ki jo senzibilno in intimno prikaže Barbara Ribnikar, ter pomembne intervencije Natakarja, Moža in Voznika – Tomislava Tomšiča.

Predstavo soustvarjajo kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Peter Penko, avtor intermedijske intervencije Igor Štromajer, lektorica Barbara Rogelj in oblikovalci zvoka Uroš Bon, svetlobe Simon Žižek ter videa Gašper Brezovar.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri