Anže Škrube je poznano in priznano ime v plesnem svetu. Komaj 27-letni plesni mojster, ki je v Sloveniji dosegel že vse, kar je možno, v Los Angelesu živi svoje ameriške sanje, ki jih vsak dan nadgrajuje. Čeprav je njegov prijatelj zvezdnik Chris Brown, ki Anžeta občasno pokliče po telefonu kar tako, za klepet in družbo, simpatični mladenič stoji z obema nogama trdno na tleh.
Njegove koreografije opazijo številni največji zvezdniki. Ena izmed njih je tudi pop princeska Britney Spears, ki si je Anžeta zaželela kar na samem, v plesni dvorani. Še več podrobnosti iz življenja v mestu angelov pa nam je zaupal ob prijetnem klepetu.
Story: Anže, ujeli smo vas med krajšim obiskom na domači zemlji. Katero slovensko stvar najbolj pogrešate v Ameriki?
Pogrešam domačo hrano, pogrešam našo kulturo. Tudi to, kar midva zdaj počneva, sediva v lokalu in pijeva kavo. Te navade so v ZDA tuje. Tam vsi vzamejo kavo za s sabo in odhitijo naprej. Pogrešam tudi to, da se s prijatelji dobim v mestu, se malo sprehodimo, ustavimo na pijači, se podružimo in gremo domov. Tam tega ni.
Story: Kako pa poteka vaš dan v Los Angelesu?
Ko vstanem, grem najprej teč okrog svoje hiše v Studio Cityu. Naredim nekaj krogov, nato pregledam elektronsko pošto in uredim vse nujne zadeve. Potem se slišiva z agentom, ali je kaj novega. Če moram sestaviti koreografijo, grem v studio, se dobim z asistenti in jo sestavim. Sicer pa je res vsak dan drugačen.
Story: Kakšen je tempo, ko sodelujete pri snemanju videospota?
To je pa 12-urni proces. Posnameš najprej en del, potem čakaš nekaj ur, spet posnameš drug del in tako naprej.
Story: Kako se radi sproščate, ko pridete zvečer domov?
S televizijo ne, saj je nimam. Vse, kar gledam, gledam prek računalnika. Ameriški mediji so tako napihnjeni, da mi pijejo energijo. Sicer pa ves čas gledam svoje videe, definiram koreografije, kaj je treba popraviti, izboljšati, nikoli se ne ustavim.
Story: Včasih pa se je treba malce ustaviti?
Ja, takrat pride na vrsto šov The Voice. Rad gledam nekaj, kar je za oči, saj je moj posel že tako ali tako težek. Najde se tudi kakšen akcijski film, ampak redko, saj se ne morem skoncentrirati.
Story: Zahajate v kino?
Zelo, zelo malo. Ravno sem bil na premieri novega filma La La Land, super film. V kinu sem bil prvič po dolgem času, saj so me povabili na premiero. Poistovetil sem se s filmom, saj govori o naši industriji, kakšna je ta bitka v Hollywoodu, kako težko se je prebiti med najboljše, če sploh.
Story: Kakšen pa je vaš nasvet za mlade plesalce, ki želijo uspeti v tujini?
Opažam naslednje. Ples je zelo kompleksen, večina ljudi pride do neke točke, ko dobijo potrditev in so potem zadovoljni sami s sabo. Mislijo, da je to že dovolj. Meni recimo nikoli ni bilo dovolj. Poleg tega moraš znati uravnavati tudi vzpone in padce, saj le tako lahko prideš nekam.
Story: Kakšne cilje pa ste si zadali kot mlad plesalec?
Ko sem bil mlajši, sem želel biti državni prvak in sem bil, potem sem želel biti svetovni prvak in sem bil. Želel sem imeti najboljši 'dance crew' in sem ga imel. Tudi to mi ni bilo dovolj. Šel sem v Ameriko, kjer sem si zadal nove cilje.
Story: Pa vam jih je uspelo uresničiti?
Ja, ampak ko jih enkrat nisem, me je čisto podrlo.
Story: Kaj se je zgodilo?
Ko sem prišel v Los Angeles, sem bil že uspešen plesalec in koreograf, imel sem veliko zvez. Takoj na začetku sem 'bookiral' velikega zvezdnika, pevca Usherja. To je bilo leta 2011 in bila je moja prva služba, živel sem ameriške sanje. Potem sem dobil še nekaj drugih ponudb, nato pa nič ... Tri mesece ničesar. Nisem vedel, kaj se dogaja, bil sem v 'depri'. Ampak moraš tudi skozi to.
Story: Kako ste se pobrali?
Predvsem tako, da nisem prišel do točke, da bi mi vse 'padlo dol', saj nisem odnehal. Veliko ljudi pa stori to ali pa se zadovolji z enim uspehom. A meni to ni bilo dovolj.
Story: Torej ste si želeli še več kot 'samo' en nastop na odru z Usherjem?
Absolutno! Še danes, po vseh teh zvezdniških sodelovanjih lahko rečem, da je to zame šele začetek. Našel sem se, končno imam neko prepoznavnost in lahko grem ciljem naproti. Delam lahko tisto, kar zares hočem.
Story: In kaj je to?
Vse življenje bom plesal, ampak moj cilj ni, da bom vse življenje plesal na turneji s Chrisom Brownom. Rad bi se razvil kot umetnik, si sam izbral svoje delo. Rad bi koreografiral, to je moja ljubezen. Da ustvarjam in pustim neki pečat v svetu. Da sodelujem pri filmih, kjer lahko poleg plesa vkomponiram sliko, vizuale. Nazadnje sem direktiral nastop, kar je čisto drug spekter. Ukvarjal sem se z vizualizacijo na ekranu, z odrsko postavitvijo, z lučmi ...
Story: Torej vas zanima produkcija?
Tako je. Včasih brez akademije lahko znaš več kot z akademijo. Slovenski akademiki me bodo sovražili zaradi tega, ampak to je dejstvo. Odraščal sem z režiserji, kot so Rich & Tone, Jamie King, ki so eni izmed največjih kreativnih režiserjev na svetu, ki so postavljali šove za Michaela Jacksona, Madonno, Rihanno. Naučil sem se toliko stvari in skrivnosti, da vem, da mi le malo ljudi v Evropi lahko konkurira, ko pride do artistične direkcije.
Story: Kako pa sprejemate druge plesalce, ki jih srečate na svojih 'classih' po vsem svetu?
Ko takole učim po svetu, vedno srečam lokalnega plesalca, ki je najboljši. In že njegova energija mi pove, da sploh ni pripravljen za Hollywood. "Ni šans, nikoli ti ne bo uspelo!" si mislim.
Story: Zakaj tako mislite?
Ker so vzvišeni. Ego v plesu je v redu, sam sem vedno imel visok ego, ampak moraš ga najti v mejah normale, da ti bo lahko pomagal. Ker te sicer lahko čisto podre. Vidim veliko primerov, ko plesalci pridejo v Hollywood in hočejo nekaj doseči. Trudijo se, ampak jim ni jasno, zakaj jim ne uspe, če so pa tako dobri. Najdejo vse možne izgovore: to je politika, kuhinja. Ampak tako je življenje, to se dogaja povsod.
Story: In kaj je potem potrebno za uspeh?
Moraš najti neki X faktor. Skoraj polovica uspeha je videz. Ampak ne ravno manekenska lepota. Gre za energijo, ki jo oddajaš, ki opisuje tebe. Vsi se po nekom zgledujejo, kar je v redu. Če pa hočeš med profesionalce, moraš najti samega sebe. Tega pa večina ljudi nikoli ne najde. Mislijo, da imajo svoj stil, pa ga nimajo. V Hollywoodu je bilo videno že vse.
Story: Pa se vidite v Hollywoodu oziroma Los Angelesu?
Za zdaj ja. Če bom kdaj imel družino in otroke, ni ravno moja želja, da odraščajo v Los Angelesu, ampak kdo ve. Trenutno ne razmišljam o tem. Vem, da se zdaj še nikamor ne premaknem. Bomo videli, kam me pot pripelje.
Story: Vaše dekle Deirdre Barnes je prav tako plesalka. Kako usklajujeta službene obveznosti in ljubezen?
Včasih se najina urnika povsem križata. Jaz pridem nazaj, ona ravno odpotuje. Je pa to v redu, pomembno je, da imava drug drugega in se dopolnjujeva. Vedno sem si govoril, da ne bom imel plesalke. Ampak ona razume, kaj delam. Nobena ne bi pustila, da grem za kar en mesec v Indijo.
Story: Čeprav je plesalka za Britney Spears, pa ste rekli, da ni imela prstov pri tem, kar se vam je pred kratkim zgodilo?
Tako je. Glede na to, da redno objavljam svoje koreografije na socialnih omrežjih, me nekega dne kliče moj agent in mi pove, da je govoril z agentom Britney Spears. Opazila je namreč moj video na Instagramu in si želi z mano zasebno učno uro. Seveda sem bil takoj za. Ko sva se dobila pred dvorano, je bila zelo sramežljiva in se ni ločila od telefona. Kmalu pa se je ob glasbi sprostila, saj sva se učila koreografijo, ki sem jo pripravil samo zanjo. Najbolj pa je bila vesela, ko sem jo popravil, če je naredila napako.
Story: Kako pa ste se počutili ob tem, da učite takšno ikono popa?
Občutki so bili nori, malo tudi nostalgični - predvsem zato, ker je bila Britney tako velika zvezda že takrat, ko sem bil jaz čisto majhen. Ironično je, da je bila ona še bolj živčna kot jaz. Sva se pa super ujela in na koncu se je vse super odvilo.
Napisala Barbara Majič
Fotografije Primož Predalič, Profimedia
