Mlado in energično Prekmurko Mišo Zečević marsikdo pozna kot plesno učiteljico, osrečujeta pa jo tudi petje in ustvarjanje za otroke.
Zgoščenka, ki jo je izdala pred dvema letoma, je v vrtcih po severovzhodni Sloveniji zelo priljubljena. Kot miss Exclusive je Miša celo pred dvema letoma zastopala barve Slovenije na lepotnem tekmovanju v Turčiji.
Story: Miša, kako ste zajadrali v plesne vode?
V plesne vode sem zajadrala povsem spontano, najprej doma, ko sem plesala v svoji sobi. Zanimivo je, da sprva nisem imela posluha za ritem, in družinski člani so me vedno opozarjali, da prehitro plešem, a se na to nisem ozirala. Mama je rekla, da bom enkrat že dojela. Potem sem se udeleževala plesnega krožka v osnovni šoli, pozneje pa sem začela obiskovat tečaj jazz baleta in show dancea. Okoliščine pa so prinesle tudi potrebo po plesni učiteljici za najmlajše, ki sem jo sprejela, in tako se je začela moja vloga na drugi strani.
Story: Vaš brat ima eno od največjih plesnih šol v Prekmurju. Kako se ples razvija na tem področju in kakšna pričakovanja imajo tamkajšnji vrstniki?
V Pomurju dosega plesna šola ZEKO vrhunske rezultate tako na državni kot na mednarodni ravni. Naši plesalci se udeležujejo tako državnih kot tudi evropskih in svetovnih tekmovanj ter prinašajo domov medalje. Veseli nas, da lahko mladim približamo ples kot zdravo in ustvarjalno obliko prostočasne dejavnosti, tistim, ki imajo ambicije in željo po tekmovalnih vodah, pa zagotavljamo strokovno znanje, podporo, za kar je predvsem zaslužen moj brat in odličen trener Dejan Zečević. V Pomurju se tako ples razvija v pravi smeri in konkurira ostalim področjem v Sloveniji, vedno več pa jih k nam po nova znanja prihaja tudi iz tujine.
Story: Vemo, da je danes veliko plesne scene predstavljene na spletnih portalih. Včasih so to znanje prenašali učitelji, ko so se vračali z raznovrstnih delavnic. Kaj menite o tej 'virtualni' plesni sceni?
Zame je to ena od prednosti moderne tehnologije. To pomeni, da je novo znanje dostopno veliki množici, kar tudi sama izkoriščam prek portala YouTube, kjer so objavljene tudi moje pesmice s koreografijo. Seveda je treba ločiti med laičnim in profesionalnim materialom, zato so plesne delavnice še vedno tiste, kjer je znanje podano iz prve roke sistematsko in na visoki ravni. Vsebine so bolj ali manj dostopne vsem, kako bo to znanje sprejeto, pa je odvisno od posameznika.
Story: V plesni šoli poučujete otroke, od tistih najmlajših do starejših. Kaj vam dajo malčki in kako doživljate svoje delo?
V vlogi plesne učiteljice uživam in rastem kot oseba. Srečujem se z otroki od treh let naprej in nanje poskušam prenesti ljubezen do plesa in jih naučiti prvih plesnih korakov. Pri tem gre predvsem za veliko psihologije, motivacija je ključna, da otrok sodeluje pri dejavnosti, ki ni nujna. Kot plesni učitelj dobiš skupino različnih posameznikov z različnim potencialom in predznanjem, ki mora na nastopu delovati dokaj enotno. To ni lahka naloga, ko dobiš triletnike. Moje delo je odgovorno, a zelo nagrajujoče. Pri tem gre za veliko izmenjavo energije, ki je pri otrocih pristna in naravna, zato te vzamejo za svojega ali pa ne. Otroci so me naučili veliko, predvsem potrpežljivosti, sprejemanja drugačnosti in spoštovanja. Sama pa se trudim biti vzor, navdih in nekdo, ki je opora pri napredku. Vez med plesalcem in plesnim učiteljem je zelo posebna in izpolnjujoča.
Story: Ples ste združili tudi z glasbo. Od kod vam strast do petja?
Veselje do petja je nekakšen 'stranski produkt' strasti do plesa. Ples in petje gresta z roko v roki in že kot deklica sem rada hodila v pevski zbor in se udeleževala pevskih tekmovanj, takrat je to bilo Korajža velja. S sošolkami smo v osnovni šoli vedno same pripravljale kakšne nastope za proslave in konec šolskega leta. Pri delu sem velikokrat morala združevati različna znanja, kot so ples, igra in petje, zato je dobro, da se znajdeš v vseh vodah. Dojemam se kot amatersko pevko, saj nimam glasbene šole in niti ne hrepenim po velikih odrih, saj zato nimam dovolj pevskega potenciala. Rada bi ustvarjala simpatične spevne pesmice za otroke, predvsem z namenom prenašanja ljubezni do plesa.
Story: Lahko tudi povem, da je vaša zgoščenka za otroke prisotna v številnih vrtcih, kjer malčki plešejo s svojimi učiteljicami. Kaj vam to pomeni in kako je nastala ta zgoščenka za otroke?
Zame je to velik dosežek in vedno žarim od ponosa in sreče, ko mi kdo reče, da v vrtcu plešejo na moje pesmice, ali ko dobivam pohvale učiteljic, da se na moj račun zabavajo v vrtcih. To je veliko priznanje mojemu delu in dokaz, da sem na pravi poti. Začelo se je s tem, da sem kot plesna učiteljica stalno iskala nove pesmice za ples. Zaloga slovenskih je seveda omejena, velikokrat pa pesmi niso bile primerne za sestavo koreografije. Moja ideja je bila ustvariti pesmice, na katere zlahka sestaviš domiselno, a preprosto koreografijo. Povezala sem se z Romanom Sarjašem iz Art Music Studia in s pisateljem Urošem Vošnjakom, ki je prispeval besedila za pesmice, nekaj pa sem jih napisala kar jaz. Nastala je zgoščenka Miša - pesmi za otroke s 13 pesmicami.
Story: Prisotni ste tudi na številnih otroških zabavah. Kaj počnete z otroki in kako vas sprejmejo?
Moji nastopi in animacije so podobni zmenkom na slepo. Vedno imam malce treme, saj ne vem, kdo me pričakuje in kako bom naredila prvi stik, saj so otroci občutljiva bitja. Vedno pristopim z navdušenjem in iskrenostjo. Moj program ima vedno samo grobe smernice, ki jih prilagajam starosti in energiji otrok. Predvsem plešemo, se zabavamo in igramo. To so trenutki, ko pozabim, koliko sem stara, in uživam v njihovem nalezljivem veselju in radovednosti. Seveda moram pustiti osebne težave doma, saj otroci takoj začutijo, ali si prisoten ali ne. Lahko rečem, da me otroci zelo dobro sprejmejo, naučila sem se ravnati tudi s tistimi bolj nedostopnimi. K temu zdaj pripomore tudi prepoznavnost, saj mi velikokrat rečejo, jaz pa tebe poznam ali pa vsak dan te gledam na računalniku in plešem na tvoje pesmice. Zato je tudi lažje navezati prvi stik.
Story: Ob vsem tem se moram dotakniti tudi tega, da ste dejavni v lepotnih oz. manekenskih vodah. Slovenijo ste zastopali na svetovnem izboru Miss Exclusive, ki je bilo v Turčiji. Kako je bilo in ali bi se še kdaj odločili za kakšen lepotni izbor?
Nobena izkušnja ni sama po sebi slaba ali dobra, ampak je odvisna od tvojih pričakovanj in namena udeležbe. Sama sem se izbora udeležila dokaj pozno in vesela sem, da je tako, saj se mi zdi, da sem dosti bolje izkoristila prednosti, prenesla slabosti in povezala izkušnjo s svojim življenjem, kot bi jih na primer pri osemnajstih. Zame je bil lepotni izbor nov izziv, pripravljenost, da se izpostaviš tako pozitivnim kot negativnim kritikam in še vedno ohraniš vrednost v svojih očeh. V Turčiji mi je uspelo priti med najboljših 20, na kar sem ponosna. Spoznala sem nove ljudi in predvsem so lepotna tekmovanja lepa priložnost za potovanja in preizkus samega sebe. V ozadju so pa vedno takšni in drugačni interesi, zato o uvrstitvi med najboljših pet sploh nisem razmišljala. Vedno pravim, da si je mnenje najbolje ustvariti sam, zato rada tvegam in se podajam v nove vode. To so izkušnje, ki jih ni mogoče kupiti, in zgodbe, ki jih bom nekoč pripovedovala vnukom.
Story: Pred kratkim ste posneli tudi novo reklamno kampanjo za športna oblačila. Kako je bilo?
To je še ena od stvari, ki jih delam za svojo dušo in ob kateri pozabim na vse ostalo. S še dvema modeloma, Lano Krajnc (1. spremljevalko miss Štajerske in finalistko Miss Slovenije) in Dmitrijem Halužanom, smo predstavili linijo športnih majic Puma in Adidas za trgovsko verigo KiK, ki bo na policah od začetka junija. Za make-up je poskrbela Mateja Naberšnik, za pričesko pa Monika Topolovec, fotografirala pa nas je naša uspešna pomurska fotografinja Tanja Zrinski, ki je posnela moje prve modne fotografije. Družili smo se na lepi mariborski lokaciji Pri treh ribnikih.
Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Tanja Zrinski
