Med karanteno zaradi koronavirusa je Manca Košir skupaj z Ladejo Godina Košir, ustanoviteljico in izvršno direktorico podjetja Circular Change, napisala knjižico Skuštranke: srčnice male za otroke različno stare, ki je izšla pred kratkim.
Manco Košir poznamo po številnih vlogah. Četrt stoletja je predavala novinarstvo na fakulteti za družbene vede in ves čas pisala strokovne in publicistične članke ter knjige. Ljudje jo najbolj poznajo kot prvo voditeljico pogovorne oddaje na slovenski televiziji v seriji oddaj Moški, ženske in Čas za Manco Košir. Je znana spodbujevalka branja, za kar je prejela nagrado MOL in posebno nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Oktobra bo nadaljevala svoje priljubljene pogovore v Ustvarjalnem centru Švicarija pod Rožnikom Večer z Manco Košir. Za Story smo se pogovarjali z njo o njej najljubši literarni temi – o poeziji. Tudi o njeni poeziji, saj je v zadnjih dveh letih objavila tri knjige. Nazadnje je izdala zbirko pesmi Iz trebuha in neba, ki je pred kratkim izšla tudi v nemškem prevodu, obogatena z dodatkom novih srčnic v zbirki Srčnice/Herzblätter.
Napisali ste že kar lepo število knjig, zdaj pa ste v svojo zbirko dodali še poezijo. Pred kratkim so vašo zbirko pesmi prevedli v nemščino, dvojezična ima naslov Srčnice/Hezblätter. Pravkar pa je v soavtorstvu s hčerjo Ladejo izšla zbirka malih srčnic Skuštranke. Kako to, da ste se posvetili poeziji?
Poezijo obožujem. Poezijo diham, kar pomeni, da si ne predstavljam življenja brez nje. Sleherni dan berem pesmi. V mladih letih se mi je že napisala kakšna pesem, ena erotična o ljubljenju je celo uglasbena, odlično jo zapoje Melita Osojnik. A nikoli se nisem imela za pesnico. Potem pa mi je pred štirimi leti notranji glas začel narekovati pesmi - Srčnice jih je poimenoval prijatelj. Tako je za moj 70. rojstni dan pred dvema letoma izšla zbirka Iz trebuha in neba, z obsežnim dodatkom je prevedena v nemščino. Po predstavitvi v nabito polni dvorani društva pisateljev sem prišla domov, obsedela v tišini in se vprašala: Kaj pa zdaj? Glas je nemudoma odgovoril: Zdaj boš zapisovala male srčnice za otroke, stare od 1 do 100 let. Ko sem jih nekaj napisala, sem jih poslala Ladeji, ki je nemudoma odgovorila s šopkom svojih rimank. Kmalu sem ugotovila, da bi lahko nastala ljubka knjižica. Prosila sem še imenitno ilustratorko Manco Kovačič za ilustracije, založnik je takoj rekel da, res lepo jo je oblikoval Žiga Valetič in knjižica je izšla, hura!
Kakšna je tematika pesmi in kakšno sporočilo nosijo?
Kot beseda srčnice pove, gre za glas srca, namenjen srcu tiste/ga, ki jih bere. Zbirka Iz trebuha in neba je bila ponatisnjena, skupna naklada je 3.000, kar je desetkrat več od običajnega natisa slovenske poezije. Nekateri te pesmi berejo umirajočim, številni jih imajo na nočni omarici in vsak večer preberejo eno, dve za umiritev pred spanjem. Pišejo mi, da se ob nekaterih razjočejo, saj imajo katarzični učinek. Človekova duša v teh časih potrebuje hrano zase kot puščava dež, poezija pa zmore nahraniti naše duše z milino in nežnostjo. Tudi male srčnice skuštrane prinašajo enaka sporočila, govorijo o najpomembnejših rečeh našega življenja: o ljubezni in smrti, družini, globokem, resničnem jazu, o lepoti, povezanosti vseh v Eno ... So pa tudi igrive in humorne, oboje duša malih in velikih otrok zelo potrebuje.
Kako je bilo sodelovati s hčerko pri tem projektu? Sta se kaj naučili ali ob tem kaj novega spoznali?
Sodelovanje z Ladejo je bilo kot pošiljanje nežnih poljubov matere hčeri in nazaj. Ladeja že od malega rada rima, zelo lepo piše, zato je vse življenje 'dežurna' za pisanje čestitk, zahvalnih pisem, vabil ... Ker se dobro poznava, druga nad drugo v tej korespondenci nisva bili presenečeni, temveč radostni. Kako lepo je, da se imamo! Kakšen dar, da preživljamo karanteno zaradi korone tako ustvarjalno, juhej, to so bili najini vzkliki veselja.
Kdo vam je največji pesniški vzor oziroma navdih?
Moj navdih so mistiki in mistikinje iz davnine: Lalla, Rumi, Hafis, Kabir ... Pa slovenski mojstri Edvard Kocbek, Srečko Kosovel, Kajetan Kovič. Seveda veliki Rainer Maria Rile, nobelovka Wislawa Szymborska pa ljuba Mary Oliver. Od sodobnikov rada berem Miljano Cunta, Dušana Šarotarja, Sašo Pavček in še marsikoga, a ni več prostora, da bi naštevala ... V reviji o knjigah BUKLA imam svojo rubriko Moja knjiga meseca in v njej pogosto priporočam prav pesniške zbirke.
Mistikinja Lalla pa ni znana, nobene njene knjige ni v slovenščini ...
Ne še, a bo kmalu! Prevaja jo moja mlajša hči Tina, ki mi je prevod Lalle podarila pred leti za rojstni dan, in od takrat jo berem vsak dan. Poslušajte tole, ki me še posebej nagovarja:
Zjela sem dih v votlino grla:
Luč je zažarela v meni,
razsvetlila, kdo res sem.
Čvrsto sem se oprijela notranje luči
na dolgi poti čez kraljestvo teme.
Med hojo sem sejala semena svetlobe,
kjerkoli se je moja noga dotaknila tal.
Kdaj in kje pa bo možno kupiti zbirko Skuštranke?
Knjigo je mogoče kupiti pri založniku www.buca.si, v Konzorciju in bolje založenih knjigarnah. Ker ima žepni format in lahek papir, pa tudi ugodno ceno – 12 evrov. Primerna je za darilce komurkoli, otrokom ob koncu šolskega leta pa sploh. Rimanke nagovarjajo tudi k lastnemu kovanju rim in spodbujajo, da napišete svoje skuštranke ter si načarate knjižico pesmic. Za čisto veselje!
Napisala: Maja Drnovšek, Fotografiji: Taja Košir Popovič
Preberite še: Novi Audi A3 Sportback – avto, kjer občutite razliko
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
