Pogovor z balerino Ano Klašnja, ki med drugim pove: "Svet samskih je zahteven."

Ana me pričaka v prikupnem lokalu, medtem ko še vedno pije kavo s prejšnjim sogovorcem. Vidi se, da ji delo sledi po levi in desni. Pritegneta me njena neverjetna sproščenost in več kot očitno izžarevanje ljubezni do življenja, pa čeprav še niti spregovorili nisva. Začneva pogovor in malce več kot pol ure mine, kot bi tlesknil s prsti.

Je takšen vaš vsakdan?

Moji dnevi so že od nekdaj zelo aktivni. V življenju opravljam veliko različnih stvari, pa tudi moja služba zahteva človeka, ki je pripravljen cele dneve skakati okoli. Zvečer na predstave, prej na vaje in tako naprej. Imamo tudi različna snemanja, fotografiranja in dogodke, ki se jih moram udeležiti. Ves čas nekam hitim in se mi nekam mudi. Odkar sem pred šestimi leti postala mamica, pa je vse skupaj še intenzivnejše. Vseeno moram poskrbeti, da je moj mali na pravem mestu ob pravem času, zato cele dneve nekam hitim. (smeh)

Ali vaš sin Jaša kaj trenira?

Z Miho nimava težave s tem, da Jaša ni navdušen nad plesom, je pa vseeno športnik po duši. Trenira atletiko in košarko in res sva vesela ter ga hočeva usmeriti v to, kar njemu najbolj paše. Tako ali tako je še prezgodaj. Star je šest let in si bo po mojem mnenju še vsaj desetkrat premislil. (smeh)

Podpirata, da preizkusi čim več stvari?

Ja. Nama je res všeč, da se preizkusi v različnih dejavnostih in da je aktiven. Otrok mora početi različne stvari, saj se lahko le tako telo razvije. Spodbuja tudi koordinacijo in mišičevje, kar mu bo zagotovo koristilo v prihodnosti.

Glede na to, da vas veže ogromno obveznosti, kje najdete čas za sprostitev?

Ne najdem ga. (smeh) Ne sproščam se, ves čas sem v stresu. (smeh) Šalim se! Težko ga najdem. Sprostitev poskušam kombinirati s časom, ki ga preživim z Jašo. Takrat počneva kaj takšnega, kar nama je v veselje in me potem to na neki način sprošča. Sicer rada kakšen večer izkoristim zase, za kakšno pijačo s prijatelji, grem malo ven, ob koncu tedna pa včasih pobegnem iz Ljubljane.

Ali zunaj Ljubljane obstaja kakšen kotiček, kamor se vedno radi vrnete?

Načeloma sem človek poletja in obožujem morje. Nič nimam proti snegu, sploh ker se ga otroci tako noro veselijo. Danes zjutraj, ko ga je res ogromno zapadlo, vam lahko povem, kaj bom delala popoldne. Snežaka. Že dva meseca poslušam: “Mami, kdaj bo sneg?” Ampak sem bolj topel človek in če se le da, pobegnem nekam, kjer se lahko nastavljam sončnim žarkom in skočim v vodo. Velikokrat pa grem rada tudi iz države, saj mi je všeč, da me ne prepoznajo vsi. Ne me narobe razumeti, ampak tam se lahko še bolj sprostim.

V Sloveniji zvezdništvo ne obstaja, ker smo premajhni za to in smo vsi navajeni na ulici srečevati ljudi s televizije. Vseeno pa bi bilo odlično, če mi ne bi bilo treba ves čas paziti, kako sem videti in ali se glasno smejim v javnosti. (smeh) Luštno je, kadar do mene pristopi kakšna mamica in vpraša, ali me lahko fotografira za svoje otroke, ali pa kakšen očka. Tudi otroci me večkrat pocukajo za rokav in vprašajo, kar se mi zdi čisto lepo. Dokler ni vsiljivo in dokler ne opravljajo dve mizi proč. Vsi smo odrasli ljudje, normalno lahko pristopite do mene.

Ali mislite, da tudi to, da vas sin Jaša preganja sem in tja, vpliva na vaš mladostni videz?

Ravno prej sem imela še en intervju s fantom, s katerim bova sodelovala, star pa je 20 let. Rekel je, da da sem videti stara 25 let. Ali se mi prilizuje ali pa je slep. (smeh) Načeloma imam srečo, da sem mladostnega videza, verjetno tudi zaradi tega, ker cele dneve treniram balet in ohranjam mlado telo. Mišice in videz dvajsetletnice, ampak seveda nisem toliko stara. Stara sem štirideset in so trenutki, ko to zelo, zelo čutim. Leta prinesejo spremembe in nisem ves čas mladostna. Pridejo trenutki, ko pridem domov, sem tečna in utrujena, se vržem na kavč in želim samo spati cele dneve.

Ali vam dobra energija ljudi, s katerimi se družite, veliko pomeni?

Absolutno! Rada imam ljudi, rada spoznavam nove ljudi, se pogovarjam z njimi, vidim, kaj počnejo, in si tako širim obzorja. Nimam težav z navezovanjem stikov in mogoče sem tudi zato tako odprta, da ljudje čutijo, da lahko pristopijo do mene.

Kako pa sicer najraje preživljate prosti čas?

Odkar imam sina, več časa preživljam s svojo mamo in bratom, ki ima prav tako sina. Ali pa s prijateljicami, ki imajo isto ali podobno stare otroke, in takrat celo najdemo čas, da v miru spijemo kavo. To bodo mame še kako razumele. Hkrati pa sem rada tudi s prijatelji, ki nimajo otrok. Kakor pogrešam in kakor mi je hudo, da sva se z Miho razšla in imava za Jašo deljeno skrbništvo, jaz pa si otroka želim imeti ves čas, je dobro imeti dneve, ko imaš čas zase. Zdi se mi, da veliko zakonov razpade, ker si ne vzamejo časa zase. Za naju lahko rečem, da preprosto nisva več našla časa zase.

V nekem intervjuju ste dejali, da sta se res zelo posvečala uspešni karieri.

Ja, na prvem mestu je sicer bil otrok, nato pa takoj kariera in potem se izgubiš. Tudi če se trudiš čas vrniti nazaj, ne gre. Odkar nisva več skupaj, želim takrat, ko nimam otroka, čas izkoristiti za vse obveznosti, ki jih imam, da sem lahko potem v popoldanskem času in za vikende ves čas z njim. Po eni strani sem se spet 'zaciklala'. (smeh) Če bi lahko šla nazaj in imela popoln družinski odnos, da bi spet imela družino, bi seveda to takoj izbrala in imela Jašo ves čas ob sebi. V tem vedno poskušam najti pozitivne stvari in mislim, da je prav, kar se je zgodilo. Verjamem, da je bilo z razlogom.

Opazila sem, da o nekdanjem možu ves čas lepo govorite in večkrat poudarite, kako dober mož je.

Z razlogom je oče mojega otroka. Vedno bo na posebnem mestu v mojem srcu in v mojem življenju. Tega ne more nič spremeniti.

Kakšen se vam zdi svet samskih?

Svet samskih je zahteven. (smeh) Vsi mi rečejo, da mi ne bo težava najti moškega, ampak mi je. In to zelo. Zdi se mi, da sem v obdobju, ko bi lahko imela vse ali pa nobenega. Vem, kaj hočem, zato mi ga je toliko težje najti.

Verjamete v usodo in da se bo zgodilo, če bo namenjeno?

Ne vem, včasih se mi zdi, da moraš prijeti daljinca in vklopiti televizijo, če jo hočeš gledati. Torej moraš narediti nekaj, če želiš nekaj dobiti. Verjamem, da je včasih treba tudi kaj vložiti v svojo srečo, hkrati pa ne pretiravati.

Dejali ste, da že čutite starost svojega telesa. Ali ste pri korakih previdnejši?

Glede na to, da sem si pred pol leta strgala križno vez, bom zdaj še bolj previdna. Ker sem starejša, imam drugačen način plesa. Ko odrasteš in dozoriš, sploh na umetniško-plesnem področju, drugače doživljaš vse. Drugače čutiš oder in imaš osvojene korake. Veš, kako se rešiti iz neprijetnih situacij. Je pa res, da imaš pri dvajsetih moč in energijo. Iz izkušenj vem, kako pristopiti k vlogam, moja tehnika je izpopolnjena in imam drugačen umetniški pristop kot na začetku.

Kaj pomeni, da imate status posebne solistke v baletnem ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana?

To pomeni, da plešem samo solo glavne vloge in me nikoli ne vidite v kakšni mini vlogi. Za vsako glavno vlogo so pri nas sicer vedno dve ali tri zasedbe, ker je glavna vloga fizično in psihično zahtevna. To torej pomeni, da smo trije pari na približno enakem nivoju in vsak pleše en večer.

Zakaj menite, da ste ravno vi najbolj poznana baletna plesalka pri nas?

Veliko imamo tujcev, kajti v naših baletnih šolah v Mariboru in Ljubljani enostavno na generacijo ne pride dovolj ljudi, ki bi bili tako dobri in plesali vodilne vloge. Verjetno pa sem toliko bolj znana tudi zaradi televizije in ker sem tako odprta in komunikativna.

Kateri predsodki glede baletnih plesalk držijo in kateri ne?

Ko se je začel predvajati film Black Swan, sem dobila vsaj 20 klicev novinarjev, da jim povem, ali je res tako. (smeh) V osnovi je res tako, morda malo manj pretirano, ampak dejansko je to to. Vse moramo biti suhe, pridne, se uveljavljati, dokazovati, se boriti za vloge, veliko pa je tudi ljubosumja. Pri nas sicer ne, ker je majhno gledališče in imamo statuse, ampak v večjih gledališčih je to veliko bolj 'grebatorsko'. Kakšna plesalka tudi s kom spi, da dobi vlogo. Seveda nismo vse balerine anoreksične in 'usekane', kot je Natalie Portman v tem filmu, ampak nekaj je na tem. Nekatere se zavedamo, da obstaja svet zunaj baleta in če ti ne doživiš sveta in drugih stvari v življenju, težko igraš na odru, ker ne boš vedel, od kod črpati čustva in izkušnje. Ne pravim, da sem imela veliko pojma, ampak ko sem pri 26 letih igrala Romea in Julijo, sem imela za sabo zlomljeno srce in ločitev staršev.

Kako je balet vplival na vaše življenje?

Kot majhni deklici mi je balet dal gracioznost, ženstvenost, koordinacijo telesa in eleganco. Ne bom lagala, ampak pozneje mi je dal tudi veliko skrbi, stresa in žalosti, hkrati pa tudi veliko nepozabnih trenutkov. In občutka, da zmorem vse in da lahko letim. Balet je del mojega življenja. Zdi se mi, da bom tudi, ko preneham plesati, ostala del gledališča - tako ali drugače.

Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

• Morda bi vas še zanimal pogovor z Nušo Gnezda: "Žensko telo je po porodu drugačno in ne bo nikoli več takšno, kot je bilo prej." Več pa v spodnjem posnetku.
  

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ