Komaj je v kina prišel film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, že nas je na nacionalni televiziji razveselil film Stekle lisice, v katerem izvrstni Jure Ivanušič ne le igra, ampak je za film napisal tudi scenarij. Gre za 'prvi pravi pohorski vestern', ki temelji tudi na osebni izkušnji, nam je zaupal Jure Ivanušič.
Pohorski kmet in roker po duši Lovro Malkovič - za prijatelje Džon - po naključju zaloti gozdarje, ki podirajo drevesa v gozdu, ki ga je podedoval. Izkaže se, da je gozd po pravniško-birokratskih mahinacijah prešel v last občine. Malkovič, pristni Štajerec, sklene, da bo dal 'veljakom' vetra! Tako si je zgodbo zamislil Jure Ivanušič, ki je napisal scenarij za 'prvi pohorski vestern' Stekle lisice in v njem pod taktirko režiserja Borisa Jurjaševiča odlično odigral glavno vlogo.
Film je postavljen v ruralno okolje pohorskih gozdov in manjšega podpohorskega mestnega središča. Glavna tema je na videz brezizhodni položaj malega človeka, ki bije boj za pravico proti zakonom, ki jih oblast pogosto oblikuje in uporablja le v svojo korist, mali človek pa v boju proti birokratskim mehanizmom ostaja sam, nemočen in nezaščiten. Brez pomoči novinarskega odkrivanja ozadij bi takšen boj lahko postal zaman, donkihotski spopad z mlini na veter. Ko Lovro Malkovič v svojem gozdu zaloti gozdarje pri podiranju 'svójih drev', pravico vzame v svoje roke; pobesni in s puško začne preganjati gozdarje. V ta konflikt je kot glavni antagonist vpleten župan s svojimi pomočniki in vplivnimi političnimi povezavami, zato ni nenavadno, da Malkovič pristane v kolesju organov pregona.
V situacijo vstopi nova protagonistka, mlada preiskovalna novinarka Alja z lokalne televizijske postaje, ki se izkaže za pomembno Lovrovo zaveznico, igra pa jo izvrstna Iva Kranjc Bagola. Tudi ona iz osebnih razlogov že dolgo bije boj z županom, ki je po njenem mnenju odgovoren tudi za prezgodnjo smrt njenega očeta. Loti se Malkovičevega primera, ki se ji zdi dobra priložnost za razkrinkanje nezakonitega in kriminalnega početja župana in njegovega kroga.
Živahna in napeta zgodba z veliko akcije in duhovitimi dialogi je posneta na avtentičnih lokacijah, liki pa govorijo v pristni štajerščini. K vzdušju filma prispeva tudi široka paleta glasbenih motivov, ki zaznamujejo avtohtoni vestern iz pohorskih gozdov.
Story: Novi film, v katerem imate glavno vlogo, je tudi vaš celovečerni scenaristični prvenec. Ste kaj nervozni pred premiero?
Niti ne. Bil sem na projekciji filma na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu, potem na kinoprojekciji v Slovenski Bistrici ter še pred kratkim v Beogradu na Festivalu slovenskega filma in vsakič so bili odzivi dobri.
Story: Kaj vas je navdahnilo k pisanju te zgodbe?
Osebna zgodba, ki sem jo postavil v popolnoma drugačno okolje z drugačnimi karakterji in zapletom, a iz dialogov in glavnega lika vseeno diha moja osebna izkušnja. Prva verzija scenarija je bila sicer veliko bolj radikalna, a je sodelovanje z režiserjem in dramaturgi ustvarilo pričujočo zgodbo, ki se sicer nekoliko razlikuje od originalnih skript, vendar ohranja prvotni naboj in strukturo filma.
Story: Upodobili ste pohorskega kmeta v boju z lokalno oblastjo. Gre za boj z mlini na veter ali ima kmet kakšno možnost?
Gre za oboje. No, zaplet je v tem, da si kmet ni uredil potrebne dokumentacije, da bi dokazal lastništvo gozda, ker za tak zakon preprosto ni vedel. Gozd naenkrat preide v občinsko in nato v zasebno last. Ker kmet živi od gozda, pride do točke, ko nima več ničesar izgubiti in se začne boriti proti dejanskemu stanju. S puško.
Story: Kmetu Džonu pomaga novinarka. Kakšno moč imajo po vašem mnenju danes mediji? Tudi v takšnem primeru?
Čeprav ima novinarka v filmu svoje motive, da pomaga Džonu, pa je tudi altruistka in kot taka predana svojemu poklicu, in mislim, da je Iva to lepo in tankočutno ujela v svoji vlogi. Mediji kreirajo realnost in morajo tudi malemu človeku pomagati ter dati moč, kot se to zgodi v našem primeru.
Story: Kakšen odnos pa imate vi do medijev? Jih redno spremljate?
Doma večinoma spletne, še vedno pa grem rad na kavo in prelistam kakšen časopis.
Story: V opisu filma piše, da gre za vestern - kako se to kaže?
Gre za žanrski film in ima vse premise vesterna - spor za zemljo, spopad med staroselci in prišleki, obračun z orožjem in zmaga pravice.
Story: Kaj ste želeli prikazati s tem filmom, gre za splošno stanje v Sloveniji?
Ne, želel sem vdahniti neko upanje dejanskemu stanju v moji čudni državi.
Story: Se bomo z glavnim likom zlahka poistovetili? Od kod ste vi črpali navdih za Džona?
Džon je nekakšna mešanica med mano in nekim lovcem iz Starš na Dravskem polju, kjer sem preživel dobršen del otroštva.
Story: Govorite v štajerščini. Kako ste se počutili na snemanju blizu štajerske prestolnice, od koder prihajate?
Film se dogaja na Pohorju, vendar smo se v filmu odločili za pogovorno štajerščino, ker bi za pohorščino tudi Štajerci potrebovali podnapise. Na snemanju je bilo super, odlična ekipa in prav vsak je dodal svoj originalni del k temu mozaiku. Tudi tehnična ekipa. Snemali pa smo marsikje, marsikdo si ne bi niti mislil, kje.
Story: Pred kratkim smo dočakali premiero še enega slovenskega filma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Kakšne odzive doživljate?
Zelo zanimive. Tisti, ki so si film ogledali brez kakršnihkoli pričakovanj, so bili očarani. To je osebni film Marka Naberšnika. Na neki način njegovo otroštvo, prestavljeno v sedanji čas. Mislim, da je zelo iskren film in ima kaj povedati.
Story: Igrate Borisa, ki išče boljše življenje ... Ste se tudi sami znašli kdaj na točki, ko ste morali početi marsikaj, da ste si zagotovili boljše življenje?
Ne. Ali pa vsaj nikoli tako kot Boris, moj lik iz filma. Poznam pa ljudi, ki so počeli in še počnejo marsikaj za golo eksistenco. Pri Borisu pa je tako, da ga pritisk okolice, nezanesljiva prihodnost v službi in s tem povezani nevidni strahovi pahnejo v odločitve, ki zavrtijo nov krog dogodkov, zaradi katerih pa se začne tudi moralno razkrajati.
Story: Posneli ste torej kar dva filma, ki sta deležna velike pozornosti. Imate v načrtih še kakšen televizijski izziv?
Bomo videli ...
Story: Poznamo vas kot pravega umetnika, igralca, glasbenika ... Kaj vas pri vašem delu najbolj veseli?
Ustvarjanje svetov. Kreiranje nekega novega živega človeka, ki zaživi tisti čas, dokler ne pade zavesa ali se konča film. Veseli me odkrivanje skrivnostnega morja glasbe.
Story: Velik del vas je tudi glasba. Kako jo negujete?
Zadnje čase spet res dosti vadim. Sicer pa je še vedno živa predstava Od tišine do glasbe, ki bo že počasi dosegla že 400. ponovitev, in če ne drugje, moram tudi tam igrati klavir.
Story: Pripravljate kaj novega na glasbenem področju?
Lani sem izdal avtorski album s simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija Sonce in sence, za katerega upam, da ga bomo končno predstavili na kakšnem koncertu, letos pa uglasbil pesniško zbirko Mandragora Anžeta Erbežnika. Pa še sam zagrešim tu in tam kak verz in ujamem kakšno melodijo.
Besedilo: Eva Jandl // Fotografije: Dejan Ulaga
