Polona Filipič (Big Brother): Na ulici jo ustavljajo

Poloni je bil 
Big Brother 
enkratna 
izkušnja in 
nevsakdanje 
doživetje. (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
Vir: Nova
7. 6. 2016

Zgovorna Polona, Štajerka, je prav tako že zapustila hišo Big Brother. S svojo vedro naravo nasmeji skoraj vse, ki so v njeni družbi, najraje pa na svoji terasi uživa ob kozarčku dobrega vina.

Polona zelo rada potuje. Z nekdanjim fantom Dejanom sta veliko prepotovala in večina spominov je tako skupnih. Še danes se razumeta.
Petra ima dve sestri, s katerima se odlično razume.

Polona si je želela spoznati to nevsakdanje doživetje, ki spremlja zaprte stanovalce pod različnimi pogoji.

"Zame je bila to enkratna izkušnja in nevsakdanje doživetje. Vse slišano: kakšno moč imajo čustva v sami hiši, kako začneš ceniti določene stvari, da na stvari, kot je telefon, brez katerega si vsakdanjika ne predstavljamo, tam niti ne pomisliš ... vse to je res! Dokler nisi v hiši, si tega ne moreš niti predstavljati, in kdor ne verjame, naj preizkusi," poziva Polona. Sama je imela to srečo, da je dogajanje spremljala že prej.

"Glede na to, da sem se vselila naknadno, sem imela čas prek voya spoznati določene lastnosti in karakteristike stanovalcev, kar se mi je pozneje pri večini njih potrdilo, pri nekaterih pa sem bila v hiši pozitivno presenečena. Šov je narejen tako, da čeprav te snemajo 24 ur, gledalcem pokažejo, kar verjamejo, da bodo ti želeli gledati, videti. Kruha in iger! Določeni so tam, da delajo šov, določeni pa smo šli, ker se v življenju ravnamo po načelu 'priložnost zamujena ne vrne se nobena'."

NOVA POZNANSTVA

Polona je svoj odhod iz hiše doživljala precej sproščeno. Priznala pa nam je, da je pogrešala zunanji svet. "Meni odhod iz hiše ni bil težak. Res je, da se na določene ljudi v hiši navežeš, ampak vseeno so zunaj ljudje, ki jih imaš resnično rad in komaj čakaš, da jih vidiš. Po pravici povedano, bi si želela še kakega tedna v hiši, ker mi tam ni nič manjkalo, ampak doma je še vedno najlepše," doda. Dobrovoljna in vesela Polona se že veseli, da bo ob prihodu nekoliko bolj sproščena. Čeprav jo na ulici že ustavljajo ljudje in jo nagovarjajo. "Ljudje, ki me spoznajo, me nikoli ne pozabijo, ljudje, ki me pozabijo, pa me niso nikoli zares spoznali. A moja slaba lastnost je, da težko spustim ljudi k sebi in težko zaupam. Pri spoznavanju novih ljudi sem previdna, in če vidim, da je oseba vredna mojega zaupanja, jo spustim bližje, razvijem spoštovanje do nje in ona do mene."

ŽIVI SAMA

Polona je odraščala v veliki družini. Doma ima dve sestri in njena mladost je bila, kot se spomni, zelo lepa. "Mladost, kakršno sem izkusila, bi privoščila vsem. Sem otrok časov, ko smo več časa preživeli zunaj kot doma. V mladosti nisem imela vsega, cenim pa to, kar sem imela, kar sta mi starša zmogla dati in kar sem potrebovala, da sem danes to, kar sem. Sestri sta mi in mi še zmeraj ves čas stojita ob strani in me opozarjata na neumnosti, ki jih počnem, saj sta jih kot starejši sestri sami izkusili. Danes živim samostojno življenje. Glede na to, da sem iz vinorodnega okoliša, si na terasi na sončku rada privoščim kozarček domačega sladkega vina v dobri družbi. Lotim se vsega in nekako se vedno znajdem pri vsem, česar se lotim. Živim v svojem stanovanju v hiši staršev, ki sem si ga pred kakšnim letom v celoti preuredila. Sem 'zdravo kmečko dekle' in obožujem podeželski mir, naravo," še doda Polona.

■ MIMA