Odkar ima Polona Požgan oddajo Polona ga žge, je pri njih doma zelo pestro. Snemanja namreč potekajo v njeni domači kuhinji, kjer veliko ekipo spremljajo sinova Maks in Karli ter seveda številni znani gosti, s katerimi je doživela že marsikatero dogodivščino in preizkušnjo.
Story: Polona, od najinega zadnjega intervjuja se je zgodilo že marsikaj. Še vedno tako radi kuhate in s takšno strastjo? (smeh)
Še vedno in vedno raje! (smeh)
Story: Vmes je nastala že knjiga Polona ga žge. Kako je bila sprejeta?
Na knjigo sem zelo ponosna, ne lastim si je, je namreč rezultat trdega dela celotne ekipe, ki sodeluje pri ustvarjanju oddaj Polona ga žge. V njej so dobri, preprosti in uporabni recepti ter čudovite fotografije režiserja Petra Bratuše, ki si je za ta del vzel še posebej veliko časa. Stilsko je za hrano poskrbela krasna Vesna Črnelič, tekste pa sta skupaj z mano po dolgem in počez obdelovala producent Tilen Ravnikar in moja nepogrešljiva prijateljica in sodelavka Mojca Lubanjšek Pehant.
Story: Prav tako so se v vaši kuhinji odlično znašli drugi znani slavni gostje. Kdo je vse kuhal z vami in kdo je bil najbolj 'odbit' gost?
Po prvi sezoni, v kateri smo gostili kar nekaj 'odbitih' gostov - Saša Pappa pa Filipa Flisarja, skupino Tabu, katere član je moj mož Primož -, smo imeli v drugi sezoni prav tako izjemne, duhovite in dobro razpoložene goste. Začeli smo s kuhanjem in smučanjem z Alenko Dovžan, nadaljevali s Tonetom Kregarjem, pevcem skupine MI2, veliko noč smo zakuhali z župnikom Janezom Furmanom, se smejali z Bojanom Emeršičem, delali štrudelj in igrali 'fuzbal' z Marcosom Tavaresom pa spet pekli rebrca ob petju Tabujev, ki se po moji kuhinji tudi sicer vrtijo kar pogosto. (smeh) Težko bi rekla, kdo je bil najbolj 'odbit' in prisrčen gost, zame je bil vsak posebej res zanimiv in dobrodošel.
Story: Se je zgodila kakšna posebna prigoda, kakšen poseben trenutek, ki ga ne boste pozabili?
Kar precej je bilo takih trenutkov, ki jih ne bom pozabila. Bojan Emeršič je s posebnim razlogom citiral Krst ob Savici, župnik Furman nam je povedal, zakaj nima gospodinje, Tabuji so peli dalmatinske narodne, Marcos Tavares je z vso vnemo raztegoval testo za štrudelj in mi pustil, da sem mu razložila, kaj pomeni 'ofsajd'.
Story: Če pogledava nazaj prve oddaje in te, ki jih danes ustvarjate. Se je vaš način dela spremenil? Ste postali kaj bolj drzni pri kreiranju okusov, iskanju receptov ipd.?
Zagotovo se je spremenil. Stalnica ostajajo moje priprave na oddaje, v katere vlagam ves svoj čas in trud, od enega do drugega snemanja se res trudim koncentrirati na to, da izberem dobre recepte, jih dodelam, prekuham, razmišljam o sestavinah, o tehnikah, o serviranju jedi ... Vsakič se pred snemanjem dobim s prijateljem in enim najboljših slovenskih chefov Borutom Jovanom, ki je s svojimi nasveti zame nepogrešljiv. Borut mi poleg nasvetov vlije tudi malo poguma in samozavesti, ki mi včasih spolzita neznano kam na poti med lonci in kamero. (smeh) Ko vse to dodelam in dorečem, ko se dobro pripravim in povežem vse niti, od hrane do gostov, šele takrat lahko pred kamero stopim sproščeno in z užitkom.
Story: Na malih zaslonih se vrstijo kuharske oddaje. Spremljate katero? Kaj menite o udeležbi v takšnih šovih, bi sprejeli povabilo, če bi se ponudila priložnost?
Joj, priznam, da mi v zadnjem času še svoje oddaje ne uspe vselej pogledati takrat, ko se predvaja po televiziji. Ko se kolesje s pripravami na oddaje in s snemanji začne enkrat vrteti, ne ostane kaj dosti časa. Razen za tiste ljudi, brez katerih ne morem. Najprej za mojo družino seveda, za moja dva otroka, ki potrebujeta mamo vsak dan, in to vsak dan dosti časa. Ves svoj čas poleg dela posvečam njima in znotraj tega časa ne gledamo televizije, tako da tudi drugih kuharskih šovov ne poznam. Kot gostja bi se - in sem se že - kakšnega tudi udeležila, za kaj več pa ni časa.
Story: Po kakšnem ključu izbirate restavracije, če se odločite, da boste pojedli kaj dobrega, in kam v Sloveniji vas takrat odnese pot?
Glede na to, da sem ves čas nekako vpeta v pogovore o hrani, kuhanju, dobrih kuharjih in dobrih restavracijah, jih imam na seznamu kar nekaj, ki bi jih v kratkem želela obiskati. Tako bom v bližnji prihodnosti najprej zavila k Maku in k Denku, ker sta v moji bližini, pa ju še nisem obiskala. Zelo rada se ob petkih sprehodim tudi po Odprti kuhinji.
Story: Ko poteka snemanje, je vsa vaša družina vpeta v delo?
Ne, samo tu in tam pritegnemo k sodelovanju še kakega člana. Maks, moj starejši sin, je recimo edini, ki pač čisto spontano 'prikolovrati' pred kamero, ko pride iz šole. Njemu se zdi popolnoma normalno, da je v naši hiši kup ljudi in kamer. Ko je lačen, pač preprosto pride do hladilnika, ko bi kaj vprašal mamo, se pa - zaradi kamer - tudi ne drži nič kaj nazaj. (smeh)
Story: Maks ima že svoje obveznosti, prijateljčke. Kaj pa Karli? Zdaj je že pravi mali junak ...
Krasna sta. Oba. Točno takšna, kot sta. Včasih poredna, ves čas nagajiva, tu in tam tudi pridna (smeh) pa navihana in glasna in ... zaljubljena sem v oba. Ne morem se ju nagledati in načuditi, da sta moja! Zame sta čisto posebna. Maks je brihten otrok, povsod ga je polno, Karli pa je še mali, zdaj je star leto in tri mesece in za zdaj potrebuje le mamo.
Story: Pred vrati so prvomajski prazniki. Si boste vzeli kaj časa za oddih?
Za prvomajske gremo v Logarsko, Primož in Maks gresta rada v hribe, midva s Karlijem se bova sprehajala bolj po ravnem.
Story: Današnji tempo veliko družin pripelje do tega, da se razidejo. Kaj menite o tem, da se partnerski odnosi hitro ohlajajo in da med družinami čedalje bolj manjka pogovorov?
Res so težki časi. Vsak dan je treba uskladiti milijon obveznosti in najti čas še zase in partnerja. Prava umetnost je peljati neki harmoničen odnos, predvsem se mi zdi, da je dobro ne pričakovati samo pravljic s srečnim koncem, ampak včasih tudi malo zamižati in iskati, kljub nesporazumom, pot najprej. Skratka: ne takoj obupati.
Story: Kako dolgo bi vztrajali v zvezi, ki bi vas omejevala?
Težko rečem. Zaradi otrok najbrž kar nekaj časa.
Story: Ste se kdaj srečali s pretiranim ljubosumjem? Kaj mislite je razlog, da ljudje postajajo ljubosumni in obsedeni s partnerji?
Nikoli nisem imela opravka z ljubosumnim partnerjem. Ker opravljam takšno delo, kot ga opravljam, to tudi ne bi bilo mogoče. Glede na to, kakšno delo opravlja moj mož, tudi sama nimam najmanjše možnosti, da bi igrala ljubosumno ženo.
Story: Kako sami usklajujete ljubosumje?
Nisem ljubosumna. Ne ukvarjam se s tem.
Story: Kaj pa menite o nasilju, ki ga nekateri preživljajo in doživljajo doma?
Ni besed, s katerimi bi lahko na kratko povedala, kaj mislim o tem. Vsak posameznik ima svojo zgodbo in takole, v nekaj vrsticah, je skorajda nesmiselno razglabljati o tem.
Story: Danes vzgoja otrok več ni tako enostavna, kot je bila v času, ko smo še sami bili majhni. Vse preveč je nekakšnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj otroka (od interneta do ulic ...). Kaj menite o tem in česa vas je pri tem najbolj strah?
Nekaterih stvari danes več ne moremo spremeniti. Niti ni smiselno primerjati časov, ko smo bili mi otroci, s časi, v katerih odraščajo naši otroci. Kot starši poskušajmo svoje otroke po svojih najboljših močeh vzgojiti in oblikovati v samostojne in stabilne ljudi. Take, ki vedo, da ni pomembna samo in zgolj sreča vsak dan življenja.
Napisala MIMA, fotografije Peter Bratuša
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec