Alenka Mirt: Poroka bo na morju!

21. 4. 2016 | Vir: Story
Deli
Alenka Mirt: Poroka bo na morju! (foto: Primož Predalič, Sašo Radej, POP TV)
Primož Predalič, Sašo Radej, POP TV

Alenka Mirt je zagotovo prepoznavno ime v novinarskih vodah. Nekdanja urednica in voditeljica Vizite, kolumnistka, ki piše za dve reviji in hkrati še za svojo spletno stran alenkamirt.si, direktorica podjetja Adrema in še bi se kaj našlo. V prvi vrsti pa tudi mama in bodoča žena. Alenka se namreč pripravlja na poroko, ki jo bosta s partnerjem doživela letos poleti.

Story: Alenka, vrsto let smo vas lahko spremljali v oddaji Vizita na Pop TV-ju. Prva oddaja je bila leta 1996. Dvajset let je dolga doba. Od tega ste oddajo urednikovali in vodili kar 17 let. Kako je danes, s kakšnimi spomini gledate na to obdobje?

Z najlepšimi! Vizita je zrastla v mojih mislih, zamislila sem si njeno obliko, vsebino in ji nadela ime. Vodila sem jo 17 let, le dvakrat sem si za leto dni vzela odmor. No, moji Neli in Lina sta prišli. Vizita je postala najprepoznavnejša rubrika o zdravju, medicini, novostih ter preventivi in gledalci so me kmalu po začetku predvajanja imeli za zdravnico. To je tisto, kar je vodstvo Pop TV-ja tudi pričakovalo. In to me je najbolj veselilo. Da sem bila tako kredibilna, da so mi gledalci zaupali. To je največ, kar lahko dosežeš.

Story: Gostili ste več kot tisoč domačih in tujih strokovnjakov in zgodb. Kaj vas je najbolj zaznamovalo?

Najbolj so me zaznamovale zgodbe ljudi. Zgodbe o herojskem boju z boleznijo. Vsak, ki je prebolel hudo obolenje, bo vedel, o čem govorim. Človek mora prestati vse, do konca in nazaj. Telesno in čustveno. Pa ne le on, tudi njegova družina. To so težke stvari in le najmočnejši pridejo iz teh bitk nepoškodovani, vsi pa spremenjeni. To se mi je zdelo občudovanja vredno. Spoznala sem Korošca, ki je deset let živel s presajenim srcem. Živel je polno življenje in o tem mi je pripovedoval med pogovorom. Teden dni po objavi njegove zgodbe, za katero mi je njegov sin dejal, da je zaokrožila njegovo življenje, je umrl pred domačim pragom. Nikoli ga ne bom pozabila. Pa majhne deklice, ki so jo, misleč, da je umrla, položili v koš za biološke odpadke v porodnišnici. Pa je preživela noč, zjutraj pa je njeno oglašanje vzbudilo pozornost osebja. Danes je dekle, okoli 18 let ima. To so zgodbe, ki ostanejo. In pa seveda tiste, ob katerih sem se zavedala veličine medicine.

Koliko denarja morate imeti, da vas nemške banke štejejo za bogate?

Story: Vemo, da je zdravje nekaj, kar nam je včasih samoumevno, dokler ne zbolimo. Ste danes še vedno vpeti v to področje ali ste odjadrali z novim vetrom?

O, povsem sem 'noter'. (smeh) Spremljam, kaj se dogaja na področju medicine, kaj se dogaja v naši zdravstveni politiki, kaj se dogaja v svetu ... Brskam po svetovnih spletih, iščem informacije, spremljam delo naših zdravnikov. To ne bo nikoli drugače. Še vedno me ustavljajo ljudje in sprašujejo po zdravstvenih nasvetih. Še vedno me enačijo s poročanjem o zdravju. In jaz sem še vedno tu za njih. Le nekoliko drugače.

Story: Zdaj delate na področju odnosov z javnostmi in organizacijo dogodkov. Povsem druga dinamika dela kot vodenje oddaje o zdravju. Kako ste se znašli v teh vodah?

Leto dni pred tem, preden sem nehala voditi Vizito, sem se odločila, da je čas za spremembo, in se zaposlila v agenciji Adrema. Obenem sem še leto dni urejevala in vodila Vizito. Ko mi je pogodba po letu dni potekla, mi je niso podaljšali. Bilo mi je nepojmljivo in težko sem doumela to odločitev. Vizita je bila kot moj otrok. Ločitev sem dolgo prebolevala. A obenem čedalje bolj plula v marketinške vode. Zdaj vodim agencijo Adrema že leto in pol. Delo je dinamično in raznovrstno, zelo prav pa mi pridejo izkušnje iz medijev. Neprecenljive so.

Story: Vaše delo pa spremljam tudi na vašem blogu, kjer odpirate številne teme. Radi pišete, to je v vas ... Je to način, s katerim se tudi sproščate?

Gotovo je to način sproščanja. Vedno se mi je zdelo pomembno, da tudi jaz odkrijem del svojega sveta, predvsem pa misli in čustev, če to želim od tistih, ki so stopili pred moj mikrofon. Ne moreš se delati vzvišen nad tem, skrivati, kako občutiš, kako razmišljaš, obenem pa razgaljati ljudi pred kamero. In to, da sem odkrita, je moj najprepoznavnejši del. O sebi govorim tako, kot si želim, da bi drugi govorili o sebi. Brez sprenevedanja in prikritih namenov. Takšna sem. In to dostikrat ni preveč pametno. Je pa edino, kar znam.

Story: Tako ste dovolili tudi bralcem, da stopijo v vaš svet. Razkrivate jim svoja čustva. Se ne bojite, da se tako odprete tudi tujcem?

Bojim se samo, da bi izgubila ta del sebe. Da ne bi bila več takšna, kot sem. Da bi morala zapreti del sebe in ga skrivati. Tega nisem vajena. To, da jih dobim kdaj po glavi in srcu, spada zraven. Veste, ljudje težko prenesejo odkritost in stvarnost. Veliko raje se igrajo igre. Te pa vodijo k boleznim. Vsako pretvarjanje je krč, ki nastane v telesu. Sčasoma se lahko razraste v kaj nevarnega ... Gledalci in bralci to čutijo v meni, zato mi zaupajo. Ne gre drugače kot tako.

Story: Ni skrivnost, da ste bili tudi poročeni in iz prvega zakona imate dve čudoviti hčerki Neli in Lino. Letos poleti boste znova stopili pred oltar. Kako doživljate vsa ta čustva, povezana s pripravami na poroko?

Lepo je. Nisem si mislila, da bom v zakon stopila dvakrat. Tega ne načrtuješ. To se zgodi. Zelo sem vesela in ponosna, da bom Kamenkova žena. Krasen človek je in sprejel me je takšno, kot sem. To je redkost. Seveda sem čisto v pripravah in verjamem, da bo to čudovit dan ljubezni.

Story: S Kamenkom sta par že nekaj let in tudi on ima dva otroka iz prejšnje zveze. Kako funkcionirate kot družina?

Zelo dobro! To, da se med seboj tako lepo razumemo ... na to sem silno ponosna. In upam si reči, da Kamenko tudi. Otroci so čudoviti! Med seboj so stkali prijateljske vezi, skupaj preživljamo veliko časa, dobro se poznamo, si pomagamo, nagajamo, praznujemo, se veselimo, se učimo, divjamo, ležimo, jemo, se smejemo, krohotamo, jočemo. Družina smo. Moje srce si boljšega ne bi moglo želeti.

Story: Kaj je danes pomembno za ohranjanje dobrih medsebojnih, partnerskih odnosov? Kaj vi postavljate na prvo mesto, kako rešujete stresne situacije in kako pomembni so v zvezi pogovori?

Midva se pogovarjava. Ne gre drugače. To je edini način - da poveš, kako čutiš. Da poveš, česa si želiš. Seveda se pogovori med prepiri začnejo s povišanimi toni. A tako je, ne moreš umiriti jeze ali prizadetosti v trenutku. A pozneje se toni umirjajo, argumenti postanejo vse bolj jasni. In pomembno je, se mi zdi, da se znava opravičiti. Sicer pa največkrat 'fašejo' tvoji najbližji. Žal je tako. A tudi zaradi tega jih izbereš. Da si lahko z njimi stvaren.

Story: Nekako sta se s Kamenkom našla v tem 'norem' svetu. Kaj vama pomeni to, da jo bosta zdaj še okronala s poroko?

Poroka je simbolno gledano zelo močan obred, ki poveže in združuje. Pa ne le bodoča zakonca, temveč vse, ki pridejo na poroko. Tega nikoli nihče ne pozabi. In najlepše je, ko zagledaš ob sebi vse tiste, ki jih imaš resnično rad.

Story: Lahko izdava bralcem, da se boste poročili na morju? Zakaj ravno tam in kakšna bo poroka?

Ja, na morju sva se želela poročiti, ker ga imava oba zelo rada in naju ponese v čas dopustov, brezskrbnih dni, vonja po morju, dobre hrane, prijaznih ljudi. Morje je življenje. In to sva si želela za najin obred. Morje. Življenje. Ljubezen. Pridejo najini prijatelji in družina. In obleka je že kupljena, skrbno skrita pred Kamenkovimi očmi.

Poročno potovanje

  • "Poročno potovanje! In tudi sicer si baterije najraje polnim tako, da sem s tistimi, ki jih imam rada. To je balzam. Rada pa gledam filme, serije in klepetam. S Kamenkom, prijateljicami, otroki. Klepetava Alenka sem. Punca iz Krškega, ki je prišla v Ljubljano, da bi postala televizijska novinarka. Nosim srce majhnega kraja in širino velikega mesta. A še vedno sem samo jaz. In tako naj ostane do konca mojih dni."

Napisala MIMA

Fotografije Primož Predalič, Sašo Radej, POP TV

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del

Nova Story že v prodaji

Story 16/2016

Story 16/2016, od 14. 04. 2016