Prazniki so pred vrati in številni, sploh najmlajši, se jih že zelo veselijo.
Rebekini hčerkici Sija in Šajana nestrpno pričakujeta prihod dobrih mož, tudi pevka in njen mož Sandi si bosta vzela nekaj časa zase, saj ji je pred pravljičnimi sedmimi leti prav na božični večer nataknil zaročni prstan. Praznični čas je za številne po eni strani precej kaotičen, po drugi pa se družinski duh prepleta med božičnim večerom in praznovanjem novega leta.
“December je zame prav posebno čaroben, predvsem ker se je v tem mesecu rodila moja druga hči, tako da bo do konca življenja imel posebno mesto v mojem srcu. In tudi ker sem človek kiča. Lučke, zlate, srebrne, rdeče barve, vsa ta obdarovanja, pomoč ubogim na vsakem koraku … zelo lepo. December mi je zelo všeč in zdi se mi, da je pri nas to najbolj nasmejan mesec. Tudi otrokoma sem izdelala prav poseben adventni koledar, pri katerem v ospredju niso sladkarije, ampak čas za družino. Tako gremo recimo en dan kupit hrano za zavetišče, jo nesemo tja in malo pocrkljamo živalce, en dan skupaj kuhamo Šajanino najljubšo večerjo, en dan smo se igrali pantomimo in umirali od smeha, en dan imamo družinski kino, en dan izdelamo zahvalne kartice za ljudi, ki so za nas kdaj naredili kaj lepega …”
To leto si bo Rebeka še posebej zapomnila, saj je bilo zaznamovano s številnimi dogodivščinami. “Letos je bilo res pestro leto. Začela sem ga z Zvezdami plešejo, tam sem prebila štiri mesece svojega življenja in res najbolj norega tempa v življenju, ki je iz mene izvabil čisto drugo plat Rebeke, kot jo sama poznam. Potem se je zgodila čudovita poroka najinih družinskih prijateljev, ki sem jo organizirala, nato smo šli na čudovito potovanje na Maldive, pa duet z Wernerjem, pesem Psspss, ki ima čez pol milijona ogledov, pa obletnica bloga, rojstni dnevi hčera, vesela novica na onkološkem, vse je okej … Mislim, da je bilo dobro, lepo, produktivno in zdravo leto. Če bo naslednje takšno, bom zelo zadovoljna,” prizna.
Čas z družino
Tudi Rebeka ima decembra veliko obveznosti, a najljubši ji je prav čas, ki ga za praznike preživi z družino. “To je res zelo lepo obdobje v letu, za katero se mi zdi, da ga vsi komaj čakamo. Želim si le še, da bi za praznike zapadel sneg. Potem bi bilo res magično. Zdi se mi, da si v tem obdobju res vzamemo čas drug za drugega, in to je tisto, kar me napolni,” pove Rebeka, ki bo božični večer preživela kar doma. “Letos bomo pri nas doma.
Zbere se vsa družina, Jingle Bells odmeva že na parkirišču pred hišo, vse je v lučkah, cela hiša je okrašena. Jaz cel dan pripravljam mizo, pa svečke, pa bleščice, pa vse, kar spada zraven, pa kuham, pa pospravljam ... in cel dan poslušamo božične pesmi, plešemo, pojemo in se imamo fajn. Zvečer pride celotna družina, sedimo za mizo, pojemo, se smejimo, se kdaj tudi kaj 'skregamo', če je treba. (smeh)
Potem Božiček prinese darila in večer se zaključi, ko gredo nekateri k polnočnici, drugi pa spat. Lepo je.” Sija in Šajana sta tudi že napisali pisma Božičku in mu zaupali svoje želje. “Šajana me je presenetila, ker si je zaželela, da bi ji Božiček prinesel nazaj zob, ki ji ga je vzela zobna miška. Da bi ga imela rada za spomin. Sicer še ni napisala, ampak povedala pa je že, kaj si želi.”
Božična zaroka
Božični večer je pri Rebeki povezan tudi s prav posebno obletnico. “Vedno imam lepe spomine na božične večere. Pred sedmimi leti me je za božični večer Sandi celo zaprosil.” Tudi pri obdarovanju je pri Rebeki vsako leto podobno, saj veliko daril zbere za tiste, ki v času božiča nimajo takšne sreče, kot jo ima sama.
“Prav vsako leto je moj december zelo humanitarno obarvan. Imam ta privilegij v življenju, da mi še nič ne manjka, in če lahko pomagam drugim, bom pomagala. Tako nakupimo en kup hrane za tiste, ki jo potrebujejo, darila za otroke, ki jim starši ne morejo uresničiti božičnih želja, itd. Tudi zame večina ve, da me bodo najbolj razveselili, če bodo namesto darila prinesli vplačano položnico za humanitarno društvo. In tega, moram priznati, se drži kar velik del družine. Takšna darila me najbolj razveselijo. Čeprav, roko na srce, sama zelo rada obdarujem. To me zelo izpopolnjuje. Zelo. Lahko ugibate, kaj bodo letos vsi dobili od mene ‒ pižame Alma Ras. Res so dobre, res so fine in res kakovostne.”
Rebeka v tem času sliši veliko zgodb, ki se je dotaknejo. Najbolj jo zabolijo zgodbe družin, ki nimajo takšne sreče, kot jo ima sama. “Uh, na svoj profil na Facebooku dobim toliko takšnih zgodb, ki pustijo v meni pečat, da vam niti ne znam izluščiti tiste najbolj ‘krute’, ker je ena bolj neverjetna od druge. Ko vidiš, s kakšnimi težavami se borijo starši, da otroci ne bi občutili pomanjkanja, se te to, če si vsaj malo človeka, mora dotakniti,” prizna. Čas praznikov pa Rebeka tudi izkoristi, da se odpravi v kakšno okrašeno mesto. “Največkrat gremo v Zagreb in Ljubljano. Lepo je. Res! Lučke povsod, kuhanček, drsanje na prostem ... Je čudovito, magično.”
Besedilo: MIMA // Fotografije: Dolores Carl, Tibor Golob, osebni arhiv