216 centimetrov visoki košarkar Primož Brezec je bil pred tedni s svojo ekipo na Ptuju, kjer se je z ruskim prvoligašem Lokomotiv Kuban pripravljal na začetek sezone. Kljub napornim treningom je prosti čas namenil ženi Nadi in hčerki Niki, ki sta po njegovem odhodu v Rusijo ostali v Sloveniji.
Primož je v Rusiji že več kot leto dni, sprva je podpisal enoletno pogodbo s klubom iz Samare, poleti pa je prestopil v Lokomotiv. Vso sezono ga je pestila poškodba gležnja, ki mu je preprečila tudi mesto v slovenski reprezentanci in nastop na minulem evropskem prvenstvu v Litvi. Zaradi te je letošnjo sezono tudi predčasno končal in se tako že mesec pred koncem vrnil domov k družini, od katere je bil v zadnjem letu večino časa ločen.
Žena Nada in njuna šestletna hči Nika se za selitev v Rusijo nista odločili, saj menijo, da je življenjski standard tam veliko nižji od našega, mala Nika pa lahko tu normalno obiskuje slovensko šolo. Tako so izkoristili podaljšane poletne počitnice in se že julija za tri tedne skupaj odpravili na dopust v Grčijo, zatem pa še čez lužo v Miami, ki mu pravijo kar drugi dom, saj je Primož v ZDA igral kar sedem let, Nika pa je bila tam tudi rojena. Družina ga je tako vedno spremljala na vsakem koraku, tokrat pa je prvič, da v tujini živi sam.
Sprva je bilo zanj to kar malce nenavadno, vendar je natrpan urnik pomagal pri tem, da se je hitro navadil na nov življenjski ritem, Nada in Nika pa sta ga v Rusiji tudi nekajkrat obiskali. V primerjavi z ameriškim ali italijanskim ritmom treningov, ki ju je bil vajen prej, je Primož s svojim življenjem v Rusiji zelo zadovoljen, saj je tempo veliko počasnejši, poleg tega pa je tudi napornih dolgih potovanj veliko manj kot v Ameriki in v Kanadi.
Najtežje se je privadil nizkih zimskih temperatur, čeprav pravi, da ga je toliko bolj presenetila prav poletna vročina, ob odhodu domov je bilo tam prijetnih 30 stopinj. Čeprav je imel letošnje poletje najdaljši premor v svoji karieri, pa je Primož vseskozi skrbel za dobro telesno pripravljenost. “Pri nas košarkarjih velja pravilo, da se med poletjem nikoli ne smeš popolnoma zapustiti, zato sem veliko tekel in hodil na fitnes. Poleg tega pa nisem več najmlajši in se je po 30. letu veliko težje vrniti na parket.”
Čeprav v ‘športnih’ letih velja že za veterana, se s svojimi mlajšimi soigralci v ekipi izvrstno razume tako na igrišču kot zunaj tega. “Ekipa diha skupaj po načelu vsi za enega, eden za vse,” pove najvišji slovenski košarkar, ki obžaluje, da letos ni mogel braniti slovenskih barv na evropskem prvenstvu v Litvi.
“V zadnjem letu in pol sem z družino preživel premalo časa, zato sem se odločil, da jo postavim na prvo mesto in se po okrevanju od poškodbe popolnoma posvetim samo ženi in hčerki,” je iskren Primož, ki je svoje reprezentančne kolege kljub odsotnosti spremljal prek televizijskih prenosov. V vlogi gledalca in navijača se znajde zelo redko, zato je bil ob spremljanju tekem večino časa zelo nervozen.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču