Je prvi Slovenec, ki ima kuharsko oddajo na zelo znanem kuharskem televizijskem kanalu 24Kitchen. Čeprav že 13 let bolj ali manj intenzivno snema kuharske oddaje, je kulinarika le del njegovega mozaika. Ko ne kuha, je v mizarski delavnici ali za objektivom.
Na štedilniku lonec, zaradi katerega v prostoru omamno diši, iz zvočnikov se širi okusna ambientalna glasba, na sredini kamin, okrog njega pa predelane delavniške mize. »Sem estet,« mi pove Primož Dolničar takoj, ko pohvalim njegov še ne popolnoma dokončan večnamenski studio v Šentvidu, v katerem kuha, pripravlja delavnice, snema, fotografira, načrtuje. Študiral je filozofijo, ukvarjal se je s plesnim gledališčem, fotografiral tudi znane Slovenke in Slovence. »Potem pa sem se malce umaknil, prenajedel sem se ljudi, ekip.«
Pravite, da ste se na neki točki nasitili ljudi. Ampak znanje za novo karierno preusmeritev ne pade kar z neba ...
Ne za fotografijo, ne za kuharijo, ne za les se nisem nikjer šolal. Veliko sem delal z ljudmi, ki se na svojo obrt spoznajo. Konkretno za mizarstvo: pri mizarjih sem bil v delavnici in z njimi delal pohištvo, ki sem ga naročil za scenografijo v gledališču – od njih sem se učil in jim pomagal. Oni so me naučili tehničnih podrobnosti, jaz pa njih ustvarjalnosti. Enaka zgodba je pri kuhanju: nekaj me je zagrabilo, začel sem, naredil milijon napak, potem sem šel na nekaj tečajev, bral sem knjige. Največ sem se pa naučil, ko sem imel gostilno, kamor sem vabil različne dobre kuharje, od njih sem 'pobiral' tehnike, znanje, recepte. Potem pa so tukaj izkušnje in lastna ustvarjalnost. Ne morem reči, da sem samouk, ker sem se stvari priučil. Če se šolaš v nekih izobraževalnih ustanovah, je velikokrat 'ubita' tvoja ustvarjalnost, ker misliš, da to, kar znaš, znaš, in nočeš stopiti iz okvirjev.
Začeli ste s kuharsko oddajo Coolinarika, za seboj imate že približno 200 oddaj. Kako pa ste začeli sodelovati pri projektu 24Kitchen Najboljše iz Slovenije: Z vrta na mizo?
Začelo se je tako, da sem že imel oddajo Z vrta na mizo na RTV Slovenija. Potem pa smo z ekipo začeli razmišljati, kako bi lahko dobili dodaten denar za oddajo. Ker je bila oddaja v moji lasti, smo jo poslali na 24Kitchen. Zanimalo jih je in odkupili so prvi dve sezoni, ki sta že bili predvajani na RTV-ju. Ker so bili odzivi na 24Kitchen dobri, smo letos ekskluzivno prav zanje posneli oddaje. Je pa res, da oddaje zdaj malce mešajo – vzamejo eno popolnoma novo oddajo, potem pa eno staro iz leta 2016.
Se za naprej že dogovarjate?
Da, se. Čakamo na odzive, potem pa bomo videli, kako naprej. Imam pa tudi idejo, da bi šel oddajo snemat po celotni Jugoslaviji, sicer v malo drugačni smeri, kot to počnem v oddaji z Vrta na mizo.
Kaj pa za vas pomeni to, da ste prvi Slovenec, ki je prišel na tako znan kuharski kanal?
Že prej, ko sem delal oddajo na RTV Slovenija, se razlika ni očitno opazila – mogoče sem dobil na tržnici lepšo zelenjavo. (smeh) Osebno ne jemljem kot dosežek tega, da je naši ekipi uspelo priti na uspešen kanal, kot je 24Kitchen, zame je dosežek oddaja kot taka. Zakaj? Ker je oddaja gledana, ko se kuhanje uporablja samo v kontekstu resničnostnih šovov, pri tej oddaji pa ni nobenega cirkusa. Predstavljajo se samo kmetje in kuharija. S prihodom oddaje na 24Kitchen je edina razlika ta, da so našo oddajo opazili Srbi in imam z njimi veliko intervjujev, prav tako me vabijo, da pridem k njim kuhat.
Kakšna pa je sploh vaša filozofija kuhanja?
V svoji kuhinji se vedno držim tega, da mora biti vsaj zelenjava sveža, lokalna in sezonska. Pri mesu pa nisem tako izbirčen.
Slišala pa sem, da recimo ne marate ravno kuhati po receptih.
Ne slovim po nobeni jedi, ker jih ne delam po receptu in so vsakič drugačne. Nisem človek receptov, poleg tega pa nimam nikoli enakih sestavin – tako pa moraš vedno malo improvizirati in se prilagajati.
Ste po kateri jedi po vašem mnenju še posebej znani?
(smeh) Ne, kuham vse. No, če pomislim, bi lahko postal znan po piti iz krhkega ajdovega testa, na kateri so karamelizirana čebula in ocvirki.
Sva v prostoru, ki ga imenujete studio. Predvidevam, da se v tem prostoru ne dogaja samo kuharja.
V tem prostoru se predvsem dela. Pred kratkim sva recimo z glasbenikom Matevžem Šaleharjem Hamom tukaj posnela videospot, tukaj snemam kuharske oddaje, fotografiram hrano (za foto recepte), imam tudi kuharske delavnice in team buildinge. Pod tem prostorom pa imam mizarsko delavnico.
Kakšne kuharske delavnice pa pripravljate?
Zdaj jeseni pripravljam kuharske delavnice za otroke, potem kuharske delavnice za gospe in gospode. Pa tudi za mlade, da se naučijo kuhinjskih opravil. Mladi ljudje ne znajo kuhati, grejo po burek in to jedo. Ker nimajo splošne širine in zanimanj, niti ne vedo, kaj je dobro in zdravo jesti. Ne sicer vsi, ampak večina pa žal ja.
Ali ste vi želeli kuhati že kot mulec?
No, kot mulce sem raje ustvarjal izdelke iz različnih materialov, ampak imel sem pa zanimanja. V kuhinji sem moral pomagati mami, ker smo pri nas imeli takšno kulturo, da smo imeli kuhano kosilo in večerjo. Tam sem se veliko naučil.
V preteklosti ste imeli tudi svojo gostilno. Je ta želja še vedno prisotna?
(smeh) Da, še vedno me vleče v gostilno. To, ki sem jo imel, sem prodal, ker sem ocenil, da sem dosegel vse, kar sem lahko. Ampak vem, kakšno delo je kuharija – stres in garanje – zato bi prej odgovoril, da se v kaj natančno takega ne bi več podal. Pred kratkim pa sem dobil povabilo, da bi postavljal za neko gostilno tedenske menije in enkrat na teden kuhal. To mi bolj diši. (smeh) Vsak dan biti v gostilni lahko postane muka.
Pri vsem tem pa imate pomoč – partnerico.
Ja. (smeh) Ona je v bistvu direktorica, producentka. Jaz delam ustvarjalni del, ona pa tisti uradniški del. (smeh)
Ste kdaj dekleta osvajali s svojo kuho?
Moram priznati, da prav samo s svojo kuho nisem še nobene očaral v tem smislu, da bi se iz tega razvila ljubezenska zveza. (smeh)
Veliko kuhate – tudi doma?
Da, vsak dan in trudim se dobro kuhati, ker imam dva otroka, stara sedem in 14 let. Danes (v torek) bo na našem jedilniku tudi goveja juhica. (smeh) Prej, ko sem imel gostilno, pa moram priznati, nisem.
Otroci tudi pomagajo?
Ta mali sin mi pomaga pri kuhariji, starejšega pa veseli, da mi pomaga pri oddajah, rad snema.
Vaš prepoznavni znak sta tudi premična kuhinja in kuhanje na prostem.
To je bila odločitev. Ker smo oddajo Z vrta na mizo zasnovali tako, da bomo predstavljali slovenske kmete, predelovalce itd., smo soglašali, da bi bilo zanimivo kuhati zunaj. Ker sem mizar in ker imam delavnico, sem si naredil kuhinjo. To je dodana vrednost, moram pa priznati, da je kuharske oddaje najlažje delati v studiu, kjer so vedno idealne razmere. Recimo svetloba se vseskozi spreminja, ko je dež, ne moremo snemati, če piha, se ugaša plin. A kljub temu se mi zdi izjemno zanimivo, da si zunaj v neki okolici, kjer je na krožniku vse to, kar tam naberem, poleg tega pa se predstavi še kraj. Včasih pridejo tudi izjemno lepe kulise – Jezersko, Čadrg – to je bilo fantastično.
Predstavljate slovensko kulinariko. Zakaj vam je tako ljuba?
Ker je raznovrstna. Iz Prlekije do morja se kulinarika postavi na glavo. Od oljčnega olja, sveže mediteranske hrane do hrane, ki temelji na svinjski masti. Ker veliko reklam posnamem tudi za tujce, njih najbolj pritegne ta svežina naše hrane. O katerikoli pokrajini govorimo, delujemo lokalno – Prekmurci se ne trudijo ravno delati mediteranske hrane in nasprotno. To se mi zdi plus slovenske kulinarike.
Niste tipičen kuhar. Vidimo vas lahko s slamnikom, toplo jopico, nikakor pa ne z belo kuharsko kapo. Za kakšnega kuharja se imate?
(premislek) Za strastnega. Menim, da je to moja edina odlika, ki me ločuje od drugih kuharjev. Veliko kuharjev v Sloveniji ima boljšo tehniko, več znanja, mogoče tudi bolje naredijo stvari. Ana Roš je recimo lep primer tega, ko ima kuhar toliko strasti do hrane.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost, ostajate v kuhinji?
Še naprej delati v tem studiu kot do zdaj, torej ostajam v kuharskih in mizarskih vodah. Od jeseni bom začel delati TV-oddaje – v smislu vsak je lahko TV-kuhar. Z mojo produkcijo bova delovala tako, da bomo nekomu posneli njegovo oddajo, v kateri bo ta 'nekdo' nastopal. Prav tako si želim posneti še eno sezono oddaj Najboljše iz Slovenije: Z vrta na mizo za 24Kitchen.
Recept Primoža Dolinčarja: sveže fige, skuta in med
Potrebujete:
sveže fige, oljčno olje z dodatkom limone, svežo meto, sladkor, med in skuto
Postopek:
1. Fige premažemo z oljčnim oljem z dodatkom limone in jih v pečici pečemo 4 minute na 180 stopinj Celzija.
2. V ponvi segrevamo sladkor, dokler ne karamelizira.
3. Skuti primešamo med.
4. Pečene fige na vrhu prerežemo na 4 dele, da se lepo odprejo, in jih napolnimo z nadevom iz skute in medu.
5. Fige položimo na krožnik, pokapan z oljčnim oljem, ter jih narahlo prelijemo s karamelo ter okrasimo s svežo meto.
Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Igor zaplatil