Primož Ekart: O igranju, bivši in otrocih

27. 5. 2016 | Vir: Nova
Deli

Letošnjo sezono priljubljenega Usodnega vina je popestril igralec in režiser Primož Ekart, ki se je v spomin Slovencev zapisal z nepozabno vlogo Sama Kralja v nanizanki TV Dober dan, tokrat pa se je prelevil v ustrežljivega odvetnika.

V preteklih letih se je osredotočil predvsem na širši vidik pripovedovanja zgodb, kar mu režisersko delo omogoča, zato svoje vloge v romantični seriji ne vidi kot vrnitev na televizijske zaslone.

Končno spet na televiziji, bi lahko rekli. Zakaj ste se odločili za vrnitev na male zaslone?

Hm, še vedno se v večini posvečam režiserskemu poklicu, ta igralski podvig pa čutim kot izlet. To ni nekaj trajnega, določenega, vendar bolj vikend izlet. Dobil sem namreč zelo prijazno povabilo producenta serije, ki ga nisem mogel zavrniti. Moja vloga v seriji je relativno majhna, zato mi ne vzame veliko časa, je pa užitek vnovič stati pred kamero.

V Usodnem vinu ste se prelevili v pravičnega odvetnika Filipa. Kako blizu ste si s karakterjem v resničnem življenju?

V tovrstnih serijah karakterji niso povsem izoblikovani, saj so napisani zelo enoplastno. Igralci torej like oblikujemo, jaz sem v to vlogo prinesel, kolikor sem le imel možnosti. Mrtvim črkam na papirju poskušamo vnesti življenje, tu je igralski prispevek največji.

Sami spremljate serije na televizijskih programih?

Načeloma ne. Ekipa je sicer zelo profesionalna, predana, vendar so to že v osnovi zelo enostavne serije, brez poglobljene tematike. Osebno sem zato malo v precepu. Sodelujem namreč pri snemanju projektov, za katere menim, da ljudem preprečujejo odzivanje na resnični svet. Zavijajo nas v temo, neznanje. Po mojem mnenju to omogoča ljudem na položajih lažje vladanje, manipulacijo.

Zakaj ste iz igralskih vod zapluli v režiserske?

No, v nekem življenjskem obdobju sem ugotovil, da me igralstvo ne izpolnjuje dovolj, temveč mi je pripovedovanje zgodb iz širšega vidika bližje. Kot režiser lahko po tem posežem. Seveda pa so ti posamezni izleti fenomenalni.

Sta vaša otroka seznanjena z vašim delom?

Seveda, in ne le to, otroka sta stara 10 ter 13 let, zato spremljata vse najine predstave, poleg tega pa sta zaradi svoje dvojezičnosti nastopila tudi v Drami, v uprizoritvi Jugoslavija moja dežela. Zelo sta povezana z igralstvom, midva pa opažava tudi nagnjenost k tovrstnemu izražanju, vendar ju nikakor ne siliva. Srečna bova, če bosta našla področje, kjer bosta z veseljem opravljala svoje delo.

Seveda smo se v obdobju odraščanja vsi nekoliko iskali. Kakšni pa so vaši spomini na najstniška leta?

Najstniška leta imajo svoje zakone. Takrat moraš težiti sebi in okolici ter na ta način spoznavati svet. Na to obdobje pri svojih otrocih nikoli ne moreš biti dovolj pripravljen. Adolescenca pri mojih otrocih se je že začela, zato se vsak dan z njimi že soočamo. Seveda pa kot starš delaš napake in se učiš od svojih otrok. Trudimo se!

Vam dejstvo, da je bila vaša nekdanja partnerica Iva Babič prav tako igralka, predstavlja prednost v odnosu?

Seveda, ni pa pogoj za dober partnerski odnos, temveč zgolj sestavina tega. Dober partner razume tvoje stvari, četudi ne opravlja istega poklica.

Kaj pa vam predstavlja največjo kakovost v odnosu?

To je težko, saj je odnos nemogoče razcepiti na prafaktorje, gre namreč za celoto, skupek vsega. Najpomembnejša je osnovna privlačnost, saj brez nje ne bi bilo ničesar. Ta preide v zaljubljenost, potem pa v ljubezen, nato pa še v nekaj globljega. Vse to je povezano s spoštovanjem, razumevanjem.

Ali kljub ločitvi ostajate v dobrih odnosih?

Seveda.

Bi si želeli v prihodnosti še kdaj skupaj z Ivo stopiti na odrske deske?

Ivo cenim kot igralko, saj se mi zdi resnično nadarjena. Odlično je bilo sodelovati tako pred kamero, kot tudi na odru ali v vlogi režiserja. Seveda si zato želim še kakšnega sodelovanja, vendar o tem za zdaj še ne razmišljava.

Družbeno kritičen

"Mislim, da so trenutni dogodki nesprejemljivi, saj bi vodilni morali strožje reagirati na sovražni govor. Velikokrat se kot igralec vprašam, kako bi odigral ljudi, ki so trenutno na oblasti. Vem, da bi nekoga odigral kot samoljubnega narcisa, ki si želi, da bi ga vsi imeli radi. Drugega bi upodobil kot psihopata, ki je obkrožen z nekaj sociopati. Tretjega pa bi odigral kot pridnega in ubogljivega neodločneža. Sem zelo pesimističen glede tega, kam naša družba gre."

■ NIKA ARSOVSKI

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču