December je tisti čas v letu, ko morajo glasbeniki še nekoliko bolj zavihati rokave, da pa je kljub natrpanemu urniku treba najti pravo ravnovesje med poklicem in družino, poudarja duo Maraaya.
Glasbenika Raay in Marjetka sta namreč tudi letošnji božič preživela v krogu najdražjih.
Story: Letošnji praznični čas doživljate nekoliko drugače. Če se ne motim, do zdaj v dneh pred božičem nista želela nastopati, letos pa sta se odločila, da naredita izjemo. Kaj vaju je prepričalo?
Raay: Oba sva velika oboževalca božiča in božičnih pesmi, čeprav se poslovno gledano pri nas ne izplača ustvarjati božične glasbe, saj prazniki trajajo zgolj nekaj tednov. Sicer že dolgo časa ne gledava na glasbo s tega vidika, temveč uživava v ustvarjanju. Letos sva tako ustvarila kar tri velike praznične projekte, tudi tri videospote. Z najino glasbeno družino sva posnela White Xmas, samostojno pa Have Yourself a Merry Little Christmas in Winter Wonderland.
Marjetka: Božične klasike so mi pisane na kožo, tokrat pa sva te lepe melodije poskušala približati tudi mladim. Priredb z novejšo letnico namreč primanjkuje. Ob pestrem božičnem in glasbenem mesecu sva se odločila sprejeti tudi simpatično ponudbo hotelov Lifeclass, tako da sva 23. decembra nastopila v Portorožu na nekoliko drugačnem večeru, ki ni strogo povezan zgolj z glasbo, temveč so naju oboževalci spoznali tudi bolj osebno. Portorož je eno izmed mest, ki so nama najbolj pri srcu, tudi z otrokoma se proti koncu starega leta radi odpravimo na izlet na obalo. Lani smo bili tako v Umagu, zato je bil tudi ta koncert odlična priložnost za novo družinsko dogodivščino.
Story: Torej ste v družini že pred začetkom praznikov pomagali Božičku pripraviti darila?
Raay: Mislim, da je v letošnjih božičnih darilih mogoče čutiti primesi portoroškega duha.
Story: Kaj pa vam sicer pomenijo prazniki? Kakšne občutke v vas vzbudijo?
Raay: Kot dva izjemno družinska človeka sva na praznike zelo navezana. Že v mojem otroštvu smo praznovali božič, se družili ob božični večerji in poslušali glasbo. Na božič me spomnita predvsem francoska solata in šunka.
Marjetka: Že odkar pomnim, je babica delala sarmo za celotno družino, tradicija pa se nadaljuje tudi danes. Vsi skupaj torej na božični dan jemo sarmo in se posladkamo s potico.
Story: Kako pa dočakate božični večer?
Raay: Z otrokoma ga preživimo kar doma, tradicionalno. Pričarava božično vzdušje s praznično večerjo, svečkami in otroškim šampanjcem.
Story: Ste božično drevesce okrasili? Kdo je prevzel pobudo pri okraševanju?
Raay: Seveda smo! Dolgo nam je družbo delala umetna smrečica, na katero sva bila z Marjetko čustveno navezana, saj je bila z nama še od samega začetka. Vendar pa je zgornji del smrečice manjkal, kar smo poskušali prikriti z zvezdo, vse vendarle ni šlo, tako smo letos kupili novo. Okrasili smo jo z rdečimi bunkicami, in sicer kar skupaj, no, večinoma sva za to poskrbela midva z Marjetko. Otrokoma je bilo malo dolgčas, tako da sta se rajši igrala z girlandami, okraševanju pa sta posvetila malo manj pozornosti.
Story: Kakšni so vaši spomini na božič in darila, ki so se znašla pod smrečico?
Raay: Uh, pri mami je nosil pretežno Miklavž, medtem ko sem se pri očetu razveselil Božička. Najbolj vesel sem bil zagotovo lego kock.
Marjetka: Kot otrok nikoli nisem pozabila napisati seznama daril za Božička. Nikoli ne bom pozabila smučk, ki so me čakale pod smrečico.
Story: Se barvitih paketov, zavitih s pentljami, razveselite še danes?
Raay: Seveda, pa tudi poskrbiva, da je daril pod smrečico kar se da veliko. Marsikatero manjše darilo zavijeva kar se da na veliko, da imata potem otroka pri odpiranju še malce več veselja.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Raay Music
