Alexander Bakharev-Rus prihaja iz mesta Tomsk v Sibiriji. Malo pred svojim 17. rojstnim dnem je prišel v Slovenijo, tukaj se je ustalil in tukaj želi tudi ostati.
Alexander se ob naših predstavah Sibirije le nasmehne, saj si jo večina predstavlja kot mrzlo, neobljudeno pokrajino, kjer domujejo medvedi.
»Marsikdo si predstavlja, da je v Sibiriji preko celega leta zima, kar ni res. V Sibiriji je pozimi resnično mrzlo, sam sem doživel -45 stopinj in tega ne želim več doživeti. Poleti so temperature podobne temperaturam v Sloveniji in se povzpnejo tudi do 35 stopinj. Je pa samo trajanje poletja krajše, saj traja le dobra dva meseca. Aprila in maja se temperature lahko še vedno spustijo tudi do -25 stopinj, medtem ko je oktober praviloma bolj deževen, lahko pa zapade tudi že prvi sneg.«
Razlika med Slovenci in Rusi
»Prebivalci Sibirije smo Rusi oziroma v ruskem jeziku Sibiriki. V osnovi smo si nekako enaki, saj smo tako Rusi kot Slovenci slovanski narod in imamo iste korenine. Morda je v sami Sibiriji način komuniciranja malce bolj surov kot v Sloveniji. Rusi so bolj nezaupljivi do tujcev, medtem ko so Slovenci bolj odprti. To je povezano tudi s samimi razdaljami, ki so v Evropi manjše, medtem ko so v Rusiji večje.«
Razlika med Rusinjami in Slovenkami
»Slovenska dekleta so drugačna. Slovenija je bila in je še vedno država v kateri so ljudje povezani z naravo, v Rusiji pa smo ta stik nekako izgubili, kar obžalujem. Rusinje so zaradi tega postale bolj mestna dekleta, medtem ko je v Sloveniji še vedno veliko deklet, ki prihajajo iz podeželja in so preprosta.«
Alexandrova pot v Slovenijo
Slovenijo je Alexander prvič obiskal leta 2003, ko je prišel v Slovenijo kot turist skupaj s svojo mamo. »Že takrat sem se zaljubil v Slovenijo!« Po uspešno končani gimnaziji v Rusiji, je leta 2005 prišel v Slovenijo, tri dni pred svojim 17. rojstnim dnem. Slovenija je bila v Alexandrovih očeh prijetna država, v kateri bi lahko nadaljeval svoje življenje. »Usedel sem se na letalo do Moskve in nato z drugim letalom nadaljeval pot v Slovenijo.«
Prve tri mesece bivanja v Sloveniji je Alexander preživel z družino v Cerknem, kamor se je njegova mama priženila leto pred Alexandrovim prihodom. »Takrat sem se začel učiti slovenščino, urejal sem dokumente in se informiral glede vpisa na fakulteto.« Kasneje so se preselili v Maribor, kjer se je Alexander vpisal v Višjo šolo za gostinstvo in turizem.
Alexander v šolskih klopeh
Glede na to, da slovenščina še dandanes dela Alexandru nemalo preglavic, si lahko predstavljamo, kako težki so bili šele njegovi študijski začetki v slovenskih šolskih klopeh ob skorajšnjem popolnem neznanju slovenščine.
»V šolo so me sprejeli, ne glede na moje znanje slovenščine. Na začetku sem samo prepisoval vse, kar so profesorji napisali na šolsko tablo in kasneje, čez vikend, s slovarjem v roki ugotavljal, kaj sem sploh pisal v zvezek.«
Selitev v Ljubljano
V času bivanja v Mariboru, je ob študiju vseskozi delal v strežbi in kuhinji. Ko so mu prijatelji predlagali, da bi se skupaj odpravili v Ljubljano in si tam našli zaposlitev, je Alexander idejo sprejel ter se odpravil v slovensko prestolnico. V Ljubljani je kmalu dobil delo v podjetju Snaga, kjer je delal kot smetar. »Glede dela nimam nobenih zadržkov, zato me smrad pri delu ni motil. Vsako delo je častno! Ni mi bilo naporno. Bilo mi je celo zanimivo. Ni mi pomembno ali sem v limuzini ali na smetarskem kamionu. V tem času sem spoznal Ljubljano in veliko novih ljudi. Ko sem prišel z dela, sem se umil, oblekel in z velikim nasmeškom odšel v center Ljubljane na pivo. Super!«
Prva Kmetija
Leta 2008 se je Alexander udeležil svojega prvega nastopa v resničnostnem šovu Kmetija. »Po pravici povedano mi je Kmetija leta 2008 bolj odgovarjala, saj sem potreboval in iskal surovo moč, ki sem jo tam našel. Zame je bila takratna izkušnja fantastična, saj smo se borili za hrano.«
Obdobje med Kmetijama
V desetih letih, kolikor je minilo med obema Kmetijama v karih je sodeloval, je Alexander imel štiri resne veze. »Imel sem štiri prečudovite punce, ki jih imam še sedaj rad. Prva punca je bila na pol Hrvatica, druga Srbkinja, tretja Bosanka in četrta Slovenka.« Dve vezi sta trajali vsaka po tri leta in pol, ostali dve pa krajši čas.
Vmes se je Alexander ponovno preselil iz Ljubljane nazaj v Maribor. »V Maribor sem se preselil zaradi prve punce, ki je prihajala iz okolice Maribora.«
Malo pred letošnjo Kmetijo se je Alexander vnovič preselil v Ljubljano. »Ravno v tem času sem izvedel, da grem ponovno na Kmetijo in tega sem bil zelo vesel.«
Kmetija 2018
Če je v prvi Kmetiji Alexander s pobrito glavo in vojaškimi hlačami še najbolj spominjal na ruskega vojaka, smo ga lahko v letošnji Kmetiji spoznali kot umirjenega, delavnega in preudarnega tekmovalca, ki je marsikdaj želel umiriti razgrete strasti med sotekmovalci letošnje Kmetije. »Sedaj sem dosti bolj umirjen. Začel sem se ukvarjati z umetnostjo, rišem, pišem in prebiram knjige.«
»Ko sem spoznal letošnje sotekmovalce na Kmetiji, se je v meni vklopil obrambni mehanizem. Stopil sem korak nazaj, saj sem jih želel bolje spoznati, jih prebrati. Vendar jih je bilo zelo težko prebrati.«
Želje za prihodnost
Alexander si zelo želi, da bi našel zaposlitev, ki bi mu omogočila dostojnejše življenje. »Najraje bi delal v cvetličarni ali v kateremkoli poklicu povezanim z umetnostjo.«
V času šova je bilo Alexandru večkrat očitano, da se v trinajstih letih življenja v Sloveniji, ni bolje naučil slovenščine. Priznava, da mu tuji jezike delajo preglavice in mu je žal, da ne govori slovensko bolj tekoče, a nekaj je pa ob tem vseeno tudi potrebno priznati, ravno njegov način izražanja mu daje zanj značilen in prav poseben čar.
Aleš-Rod // Foto: Aleš-Rod
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del