Rebeka Dremelj: Lepi trenutki s hčerkama mi pomenijo največ!

Videospot za pesem Vse bo ok si lahko že ogledate na njenem profilu na Facebooku in kanalu na You Tubu. (foto: Tibor Golob) Tibor Golob
Vir: Story
20. 6. 2017

"Sem predvsem mama, dopoldne dojenčici Siji, ko pride Šajana iz vrtca, pa se moja vloga 'podvoji'. Priznam, nimam več vsega pod nadzorom, kot sem imela včasih. Ne pospravljam več tako redno, zato velikokrat kar malo zamižim na eno oko," pove iskreno in v smehu pevka Rebeka Dremelj. A lahko ji kar podelimo naziv super mama, čeprav se ga sama otepa, saj ji poleg družinskega življenja uspeva izpeljati vedno nove ideje tudi v karieri.

Vsi so mislili, da bo Rebeka po porodu mirovala, a je kmalu presenetila z novimi projekti tako na področju njenih parfumskih izdelkov kot tudi na pevskem. Po dveh letih in skoraj 30 videospotih je izdala novega, v katerem se prepletajo pretresljive zgodbe in ki nosi močno sporočilo. Pesem vliva upanje in sporoča, da je treba iti naprej in misliti pozitivno, kar pove že sam naslov: Vse bo ok!

Story: Ob poslušanju vaše nove pesmi sem dobila občutek, da še vedno govorite iz sebe, iz preteklih izkušenj. Je pozitivna in vliva upanje, kar pove že naslov Vse bo ok. Zakaj ste se odločili za to pesem?

Besedilo za pesem je napisal Goran Mikić, pesem samo pa moj kitarist Primož Hudoklin. Takoj, ko sem slišala demo posnetek, mi je bil všeč, predvsem zato, kot si rekla sama, ker vliva upanje in sporoča, da ne obupaš, ne glede na to, kako je težko. Še malo in bom postala motivacijska pevka, saj imam kar nekaj pesmi, ki vlivajo pogum: Nepremagljiva, Le za kratek kar, Vse je ok. (smeh)

Story: Zadnja leta ste prestali mnogo življenjskih preizkušenj. Odkrito ste spregovorili o boju z rakom na ščitnici, o terapijah, ki jih boste imeli do konca življenja, zanositvi kmalu po bolezni ... Od kod ste črpali pozitivno energijo? Na koga ste se lahko naslonili, ko ste preživljali težke trenutke?

Ko je bilo hudo, so mi bili člani družine največja opora. Čeprav je res, da sem bila sama sebi nekako vedno najboljši motivator. Vedno se znam prepričati, zakaj je kaj dobro. In če se prepričaš, da se bo že pokazalo, zakaj se je to moralo zgoditi, se lažje spopadeš s problemi. Res pa je, da bi verjetno tudi sama ob kakšni tragični izgubi popolnoma kapitulirala ... Dokler so torej problemi rešljivi, lahko na takšen način spodbujaš samega sebe.

Rebeka Dremelj

Story: Nekateri zelo težko najdejo tisto svetlo točko, ko gre vse v življenju narobe.

Pravijo, da se nam tista karma, ki jo izžarevamo, vrača nazaj. Res se trudim po najboljših močeh izžarevati le dobro energijo. No, mož bi rekel, da je kdaj tudi kako drugače, ko pride kakšen tečen dan, ampak načeloma se trudim biti vedno dobre volje. (smeh) Tudi hčeram se trudim dajati to popotnico in imam občutek, da mi - opažam vsaj pri Šajani - kar lepo uspeva. Vzgojiteljica mi je že rekla, da je vedno nasmejana in dobre volje. In to mi res veliko pomeni.

Story: Ko ste odkrito spregovorili o bolezni, se je na vas obrnilo veliko ljudi s podobnimi zgodbami. Vam je katera ostala v spominu? Zagotovo bo tudi vaša pesem marsikomu zdaj pomagala, navsezadnje ste tudi v videospotu prav vi tisti, ki likom vlijete pogum, da premagajo ovire ...

Uf, res sem dobila ogromno zgodb in čisto vsakemu sem takrat odgovorila. No, če sem slučajno koga spregledala, se opravičujem, ampak sem se res potrudila, da vsakemu odgovorim, ker mi je bilo jasno, da se obračajo name v stanju obupa in da sem jim jaz s svojo zgodbo pozitivna točka, luč. V spominu mi je ostala gospa, ki mi je napisala, da že leto dni pred svojimi odraslimi otroki skriva, da je bolna. In če je meni to uspelo povedati pred vso Slovenijo, bo v nedeljo ob nedeljskem kosilu to povedala tudi ona. Čez dober teden sem dobila sporočilo, da se počuti osvobojeno in da prav lažje diha, ko je dala to breme iz sebe.

Story: Znani ste po tem, da ste ves čas v pogonu, velikokrat z idejami pred vsemi, predvsem pa je vsaka zgodba, ki jo spišete, uspešna. Od kod vam vsa ta energija, da ste se poleg petja lotili drugih poslovnih podvigov, kot je kozmetika?

Ja, za vsem tem stoji seveda odlična ekipa. Skupaj zmoremo, sama ne bi. Tudi oni bi bili brez mene morda s kakšnim proizvodom v pomanjkanju. Ampak res smo super mlada ekipa, polni idej in želj po uspehu, tako da mislim, da se to kaže tudi navzven.

Story: Gre starejša hčerka Šajana že kaj po maminih stopinjah? Kot vem, je zelo živahna. V nekem intervjuju ste že povedali, da ste bili tudi sami zelo živ otrok.

Šajana opazuje, kako se urejam kdaj za kakšno oddajo, in ko pride k meni frizer, mora tudi njej nujno narediti frizuro. (smeh) Vsake toliko časa, ko se šminkam, pride k meni, da dam še njej na ustnice malo brezbarvnega bleščila. Ja, seveda, gre po maminih stopinjah. Saj poznamo pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Je pa res, da pevka ne bo. Nikoli. Pravi, da bo baletka! In kuharica. Vse, kar jaz nisem. (smeh)

Rebeka Dremelj

Story: V vaši hiši je zelo veselo, odkar Sandija obkrožajo kar tri dekleta. Kako pa vas on razvaja?

Sandi je odličen in zabaven oče. Je pa v hiši z dojenčkom na trenutke tudi malo naporno, ni vedno samo zabavno, tako da on velikokrat poskrbi za Šajano namesto mene, jaz pa za Sijo. Znava si kar lepo razdeliti delo. Seveda še vedno name pade 'ta težki del, moški pač, ampak hvala Bogu imam ob sebi moža, ki mu ni težko niti pomiti posode, če je to potrebno, niti previti dojenčka. Sama vsega ne bi zmogla, priznam.

Story: Vedno poudarite, da je družina na prvem mestu in da ko greste po Šajano v vrtec, izklopite telefon in se hčerkama v popolnosti posvetite. Je usklajevanje posla in družinskega življenja za vas težko?

Zame zelo težko. Ker iskreno televizije zvečer nisem prižgala že šest mesecev. Vse, česar ne naredim čez dan, ko sem s hčerama, me počaka zvečer. Tako da trenutkov zase kaj dosti res nimam, imam pa lepe trenutke s hčerama, in to mi trenutno pomeni največ. Nujen je bil ukrep, da se izklopim, ker sem opazila, da sem znala včasih kar govoriti in ponavljati 'ja, ja, ja ...', ne da bi sploh vedela, kaj mi je hčerka povedala, ker sem razmišljala o nečem drugem ...

Story: Vendar ste še doma z malo Sijo. Kako to, da ste se odločili za novo pesem ravno zdaj? Mislili bi si, da imate ogromno dela z družinskim življenjem ... Ste prava supermama!

(smeh) Daleč od tega, da sem super mama. Sem samo mama, ženska, ki pač mora narediti, kar se mora. Perilo se ne obesi in opere samo, otrok se tudi ne previje, Šajana avta še ne zna voziti, da bi na vse aktivnosti šla sama, tako da enostavno moram. Pa tudi če mi včasih kaj ni všeč, me nihče ne vpraša, ali bi, ker moram. Je pa res, da imam zadnja dva meseca v dopoldanskem času aktivirano tudi pomoč, varuško, ki poskrbi za Sijo, ko moram v Ljubljano na MySpirit.

Story: Kakšna pa je Rebeka, ko je sama z otrokoma doma? Oboževalci vas lahko spremljajo tudi prek Facebooka, kjer dokaj redno objavljate fotografije družinskega življenja.

Takšna, kot me vidite. Obremenjena z vseh strani, a nasmejana in vesela. Dokler sta otroka zdrava, sem najsrečnejši človek na svetu. Utrujena sem, ker se šest mesecev ponoči zbujam, nenaličena večino dneva, kadar sem doma, včasih pride dan, ko bi se najraje skrila, da me ne bi našel nihče za kako urico, ampak kot sem že omenila, kar se mora, ni težko!

Story: Kakšno pa je vaše dopoldne, ko sta doma s Sijo?

Uf ... zjutraj bujenje ob šestih, hranjenje Sije, oblačenje in umivanje Šajane za v vrtec, ukvarjanje s Sijo - kuhanje dopoldanske malice, pa kosila, pa popoldanske malice, pa kuhanje kosila za Šajano in Sandija, pa ukvarjanje s Sijo - sprehod in vse potrebno, ko zaspi, hitro skok za računalnik in preverjanje ter odgovarjanje na e-pošto in tako naprej. Pestro, pestro, pestro. Včasih se mi zdi, da se ne bom niti prepoznala, če se bom srečala. (smeh)

Story: In kako se spremeni rutina, ko pride Šajana iz vrtca?

Šajana je nora na Sijo, in to je nekaj najlepšega, kar se mi lahko dogaja. Šajana jo ves čas ljubčka in Sija kar vriska od navdušenja, ko vidi sestrico. Res sta luštni. Je pa res, da Šajana zahteva svoje, tako da popoldne v naši hiši ne slišite druga kot 'mami, mami, mami', tu in tam kakšen jok in nato spet 'mami, mami, mami'. Do večera, ko vse utihne.

Story: Kakšen pa bi bil vaš nasvet mamicam, ki imajo prav tako kariero in se težko spoprijemajo s časom, ki ga lahko namenijo družini?

Sama sem si začela pisati urnike in nekako sem zoptimizirala svoj čas. Nič več ne prepuščam naključju. Enostavno mora biti vse načrtovano. Ugotovila sem, da če nimam dneva splaniranega do minute, ves dan delam in delam, na koncu dneva pa niti ne vem, kaj sem naredila, samo utrujena sem kot žival.

Zdaj pa si vsak dan, vsak večer, včasih že tudi nekaj dni prej, dejansko napišem urnik - ob 8.00 bom to, ob 9.00 to, do 10.00 ono, Sija ima tudi že ritem spanja, tako da v največ primerih vem, kdaj bo spala in koliko časa.

V svoje življenje sem vnesla red in disciplino in tako sem videla, da je vse skupaj veliko lažje. S Šajano smo na primer imeli vsako jutro male prepire, kaj obleči za v vrtec. Pa bi krilo, pa bi to, pa bi ono, zdaj pa sem tudi njej uvedla red. Vsako nedeljo v pet škatel nastaviva za pet dni, kaj bo oblekla, iz tega sva naredili prav dogodek, modno revijo in zabavo, od tistega trenutka pa nikoli ni nikogar več znervirala zaradi oblek. Obleče tisto, kar je v škatli pripravljeno za ponedeljek, in to je to. Zdi se mi, da se za veliko stvari v življenju da najti rešitve, le treba jih je poiskati.

Story: 'Korakam vse do zmage, do vrhov' je verz, ki mi je najbolj ostal v spominu iz vaše nove pesmi. Ker vas poznam, že kar vem, da zagotovo snujete nekaj novega.

O, to pa seveda. Čeprav je vsak dan, preživet na tem svetu, v krogu zdravih in srečnih ljudi velika zmaga. Za vsakega izmed nas.

Story: Kdaj bo med vsem tem delom in načrtovanjem prišel na vrsto oddih? Nam lahko kaj razkrijete o počitnicah?

Zelo enostavne bodo. Julija gremo na vikend na Lošinj, pod borovce, vdihovat dober zrak. Potem pa še kakšen krajši oddih v hribih in to je to. Smo si pa doma tako lepo uredili teraso in bazen, da tudi če bi morala biti doma, odklopljena od sveta, mi ne bi bilo hudega. Doma se počutim dobro.

Story: Načrtujeta morda s Sandijem kakšem pobeg na samo?

Načeloma ne. Ne potrebujeva tega miru. Sva ga imela prej, skoraj 15 let. Zdaj pa smo družina in nama je všeč, če smo skupaj. Hčerki za naju nista obremenitev, ampak dodatek veselja in sreče.

Napisala Ilona Penzeš
Fotografije Tibor Golob

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story24/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 24/2017

Story 24/2017, od 08. 06. 2017

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri