Opozarjanje na drugačnost je bila želja pevke Rebeke Dremelj ob predstavitvi njene zadnje pesmi. Popolnoma brez ličil, naravna, takšna, kot je, se je izpostavila z namenom, da opozori na edinstveno življenje, ki nam je dano.
Story: Rebeka, znova ste se podali v raziskovanje novega področja, ki ste ga izpostavili v svoji zadnji pesmi, ko ste se tudi precej razgalili občinstvu in vsem, ki vas spremljamo. Kako ste doživljali to novo plat zgodbe?
Da je to popolnoma nova plat, novo področje, tega ne morem ravno reči, ker na drugačnost opominjam že kar nekaj časa. Je pa res, da je pesem Še verjamem vse skupaj le še potencirala, in priznati moram, da sem tudi sama navdušena nad odzivom publike. Vidim, da se je pesem dotaknila vseh in da so ljudje začutili, kaj sem želela povedati. Vsem nam sem nastavila ogledalo. Veste, v današnjem času sami sebe premalo pohvalimo. To, da sem se razgalila v stilu, da sem odvrgla make up, je bilo le simbolično dejanje. Da pokažem spoštovanje do nastopajočih in vseh drugačnih ljudi ter da povem vsem, ki imajo problem s tem, da se sprejmemo, da je morda prišel trenutek, da si rečeš, sem, kar sem. Gremo naprej …
Story: V bistvu ste že vrsto let glas neizrečenih zgodb, ali s področja glasbe, zdravja, ozaveščanja … Koliko vam pomeni to, da opozarjate na določene življenjske zgodbe?
Da lahko postanem glas neslišanih, sem opazila, ugotovila takrat, ko sem glasno povedala, da sem tudi sama zbolela. Ljudje so se mi zahvaljevali, mi zaupali svoje zgodbe in takrat sem ugotovila, da je lahko tudi to del mojega medijskega pojavljanja. Da lahko naredim še veliko več dobrega, kot sem naredila do zdaj. In delati dobro pomeni počutiti se dobro. Zato se jaz res dobro počutim. Počutim se izpopolnjeno.
Story: Sami ste se precej razgalili javnosti, ljudje vas poznajo (pač kolikor jim dopuščate, da vas poznajo) in spremljajo na vsakem koraku. Koliko obremenjujoče je lahko to včasih za vas?
Devetnajst let sem javno izpostavljena, pa morda nekaj let še zraven, ko sem se ukvarjala le z manekenstvom. In v vseh teh letih sem se naučila v prvi meri poslušati sebe. Vem, kakšno je moje delo. In to delo vključuje tudi obremenjujoče elemente. Katero delo pa jih ne? In to sem sprejela in se zato z njimi lažje spopadam. Naučila sem se tudi, da se ne trudim več ugajati vsakemu posebej. Ker obstajajo ljudje, s katerimi lahko, in obstajajo ljudje, s katerimi enostavno ne moreš, ne glede na to, koliko se trudiš.
Story: Vama kdaj hčeri rečeta kaj o tem, da vas spremljata na televiziji, ali da ste tako prepoznavni na vsakem koraku?
Velikokrat. Za zdaj sta v fazi, ko sta obe zelo veseli, ko vidita mamico po televiziji. Zelo radi tudi obe poslušata moje pesmi, tako da je za zdaj to še lahek del. Je pa res, da se zavedam, da bo prišel tudi trenutek, ko jima verjetno zaradi vpliva okolice ne bo fajn, da je njena mama znana oseba. Ampak sem tudi na to pripravljena.
Story: Všeč mi je, ko ste dejali, da se za nikogar ne mislite spremeniti. Tudi za tiste ne, ki jim morda niste všeč. Je v naši naravi želja po tem, da bi bili všeč večjemu številu ljudi in okolici, ki nas obdaja?
Veste, kaj ... Ko enkrat človek zboli in vidi, da se lahko svet v trenutku okoli tebe ustavi le za ljudi, ki jih prešteješ na prste ene roke, za vse druge pa se svet vrti z isto intenziteto, kot se je … Takrat spoznaš, da si neumen, če se trudiš spreminjati sebe za ljudi, ki si jim znanec ali pa bežen kolega. Da o ljudeh, ki si jim popoln tujec, sploh ne izgubljam besed. Preprosto je takšno življenje. Ana Rogel, ki nastopa v mojem spotu, je izrekla čudovit stavek: “Sam si svoj problem in sam si svoja rešitev!”
Story: Sami ste v svojih besedah vedno iskreni. Čeprav marsikdo ne želi slišati resnice. Ste kdaj na račun tega to obžalovali?
Načeloma ne. Res je, da bi bilo včasih bolje, če bi znala kako stvar malo lepše zaviti v celofan in s tem človeka predhodno malo pripraviti na kruto resnico … Ampak vse to zavijanje mi res ne gre nekako dobro z jezika. Včasih se poskušam malo potegniti nazaj, ampak preprosto ne gre. Moj oče pravi, da če ne bi spregovorila skozi usta, pa bi skozi ta zadnjo plat! (smeh)
Story: V zadnji pesmi ste se izpostavili povsem brez ličil, takšni, kot ste. V tem virtualnem svetu, ko več niti sami ne vemo, kdo smo v resnici in kdo smo na družbenih omrežjih, kako gledate na to?
Skrbi me, v kakšen svet spuščam dve za zdaj še popolnoma nepokvarjeni bitji. Želim si, da bi se zavedali, da v življenju niso pomembni všečki neznanih ljudi, ampak všečki ljudi, ki dihajo in živijo zate. Želim si, da bi se zavedali, da v življenju ni pomembno, kako si videti, ampak to, kakšen si! Da je pomembno, da se potrudiš, da izkoristiš vse svoje dane potenciale, da se potrudiš in postaneš najboljša verzija samega sebe. In da se prepustiš in živiš. Da dan res živiš, in ne le preživiš. To je pomembno. In samo to!
Story: Tudi v videospotu vaše nove pesmi ste izpostavili ljudi s svojimi zgodbami. Ljudi, ki so drugačni, a na svoji poti uspešni. Kako ste se lotili tega projekta?
Želela sem pesem, ki bo v težkih trenutkih dvignila in zmotivirala tudi mene. Želela sem pesem, ki bo mojima hčerkama dala jasno vedeti, tudi čez nekaj let, da je tudi nepopolnost lahko zelo lepa. In to mi je uspelo. Res mi je. Navdušena sem nad tem izdelkom. Scenarij za spot sem naredila sama, posnel ga je mlad, zelo talentiran fant Erazem Gliha, pesem pa sta napisala prekaljena mačka, fantastičen tandem Anja Rupel in Aleš Klinar.
Story: Kakšni so odzivi na pesem in na njeno sporočilo?
Odlični. Verjamete ali ne, ljudje se mi zahvaljujejo. Neka gospa mi je napisala, da je tudi sama na invalidskem vozičku in da velikokrat pride trenutek, ko izgubi vso motivacijo, ampak da hvala, da zdaj ima pesem, ki jo bo v takih trenutkih dvignila in ji dala novo moč. Če mi je uspelo samo enega premakniti v pravo smer, sem svoje poslanstvo opravila z odliko.
Story: Je res, da ste nam z njo nastavili tudi nekakšno ogledalo realnosti. In sporočilo, da se lahko lepota najde tudi v nepopolnosti?
Točno tako!
Story: Kaj so vas naučili skozi to Ana, Darko in Barbara?
Rodili so se z velikim problemom. In so ga poskušali skozi življenje odpraviti in zaživeti brez problema, brez problemov … Mi smo se rodili brez problemov in si jih nenehno ustvarjamo. Naučila sem se, da sem bedak, ki se obremenjuje z nepomembnimi stvarmi v življenju. In naučila sem se, da sta naše telo in naš um sposobna veliko več, kot si mi mislimo. To dokazujejo Ana, Barbara in Darko. In ne hvala meni za pesem, hvala njim za to, kar so!
Story: Včasih pozabimo, da živimo le enkrat. Tukaj in zdaj. In da je treba izkoristiti svoje potenciale, da postanemo najboljša verzija samega sebe. Besede, ki se jih zavedamo, a težko udejanjamo. Drži?
Kot pribito!
