Rebeka Dremelj: Nisem prodana duša!

Rebeka Dremelj: Nisem prodana duša! (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Lady
13. 10. 2018

Pevka Rebeka Dremelj že več kot desetletje uspešno pluje tudi v poslovnih vodah. 

Uresničila je vse želje: od svoje linije spodnjega perila do parfumov pa do pisanja bloga in vloge ambasadorke. In prav tu se je zataknilo pred kratkim, ko je postala tarča očitkov in žaljivk.

Rebeka je namreč zelo aktivna na svojih družbenih omrežjih, kjer sproti objavlja fotografije svojega vsakdanjika, ne le družinskega, temveč tudi poslovnega, katerega sestavni del je promocija različnih izdelkov. Ko je prejšnji teden objavila video o prehranskih dopolnilih za hujšanje znane blagovne znamke, se je vsul plaz komentarjev, češ da zavaja kupce, da to dela le zaradi denarja in da v resnici teh izdelkov sploh ne uporablja. Na seznamu se je znašlo kar nekaj žaljivk na račun njenega videza, kar je pevko tako razburilo, da je svoja čustva in razmišljanje razkrila v svojem blogu, katerega del delimo spodaj.

“Ko prebiram žaljivke, kot so, da sem kot dedec, da sem prodana duša, da ne delam ničesar drugega, kot se samo nastavljam, se samo nasmehnem in zamahnem z roko. Ker se mi vsi vi, ki pišete take stvari, smilite. Zaradi zaslepljenosti ne vidite dlje kot do svojega nosu. In to je vaš svet. Če pa boste dovolili, da bo tudi iz strani kdaj pokukal kakšen sončni žarek, mi lahko verjamete, da boste presrečni. Več kot očitno je, da vam ni jasno, kako ta svet deluje … Samo v inboxu na Facebooku imam minimalno 500 sporočil in v skoraj vsakem bi nekdo nekaj želel od mene. Eden bi samo nasvet, eden bi denar, ker pač misli, da se jaz v njem kopam in da bom pač plačevala račune vsega sveta ter na koncu verjetno tudi rešila svet, spet drugi bi mi rad nekaj prodal …

Zelo malokrat se zgodi, da se v inboxu najde kakšno sporočilo z zgolj lepo besedo. Na nekatera sporočila odgovorim, na nekatera ne bom nikoli, nekaterih pa sploh nikoli ne preberem. Ker imam tudi svoje življenje. Ker imam otroke, moža in prijatelje, ki jim moram preprosto nameniti svoj čas. Dragi moji, ugriznimo se dvakrat v jezik, preden kaj napišemo, popljuvamo ali samo vprašamo. Ker – saj sami veste – vsaka zgodba ima dve plati. Tudi pri meni je včasih videti, da ne delam ničesar, čeprav cele dneve garam kot nora. Tudi pri vas je kdaj kaj videti drugače, kot je v resnici. Nikoli ne vidimo cele slike, ker je ne moremo.

Do nas pridejo samo drobci in potem si ustvarimo svojo resnico. Nikoli ne moremo poznati cele zgodbe vsakega posameznika, to je res, lahko pa kljub temu dopuščamo možnost, da je kakšno ozadje, zaradi česar je človek takšen, kot je, da je to naredil, da je to rekel. Namesto da pljuvamo, raje širimo ljubezen, se imejmo radi in si raje povejmo kaj lepega. Naj nas hranijo pozitivne informacije. Negativizma je tako ali tako že preveč, se vam ne zdi?”

Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografija: Aleksandra Saša Prelesnik

Priporočamo