Rebeka Dremelj: "Počasnost me ubija"

Rebeka zase pravi, da bi težko preživela dan brez načrtovanja, saj ima rada stvari pod nadzorom. (foto: Tibor Golob) Tibor Golob
Vir: Lady
3. 5. 2019

Veliko pridevnikov bi lahko napisali pred ime Rebeka Dremelj in najbrž ni veliko stvari, ki jih pevka, poslovna ženska, manekenka, misica, žena in mama dveh deklic še ne bi preizkusila v življenju. 

Izzivov se nikoli ne ustraši, navsezadnje je pred leti premagala raka na ščitnici, kar ji je še danes v pouk, da v življenju šteje le eno – čas z družino, ki pa mora biti v poplavi poslovnih obveznosti pri njih skrbno načrtovan.

► Pomlad je že v polnem razmahu in temu primeren je tudi vaš delovni tempo. Nekako sem vsakič znova začudena, v koliko projektov hkrati ste vpeljani. Vam je to kdaj v breme?

Tudi sama se večkrat začudim, v koliko projektov sem vpeta … kar čakam, kdaj bom srečala samo sebe nekje na poti. (smeh) Res je, da sem vključena v veliko različnih projektov, da je včasih tudi zelo naporno, predvsem pri usklajevanju časa za posel in za družino, ampak večinoma sodelujem pri projektih, ki jih imam rada: en dan kuham z Alenko Košir, drug dan obiščem in presenetim oboževalca na domu, spet naslednji dan imam fotografiranje v spodnjem perilu, potem pečem potico z Metko Albreht, pa snemam videospot za novo pesem. A ne gre za rutinsko ponavljanje dela iz dneva v dan, ampak me vsak dan čaka nova izkušnja, drugačno doživetje, včasih kakšna lekcija, velikokrat druženje z zanimivimi in prijetnimi ljudmi. Zato se svojega dela ne naveličam.

► Je sploh kakšen dan v tednu, ko lahko popolnoma izprežete in se prepustite dnevnemu toku, ali je vsak trenutek v dnevu skrbno načrtovan?

Moram priznati, da sem človek urnikov; brez natančne organizacije, včasih do minute, bi se že zdavnaj izgubila v vseh obveznostih. Seveda bi se rada kdaj prepustila tudi toku in izpregla, ampak se mi zdi prosti čas, ki ga preživim z družino, tako dragocen, da si tudi izlete in aktivnosti v naravi radi načrtujemo vnaprej. Tako koristno in kakovostno porabimo čas, ki ga imamo skupaj.

► V tujini je običajno, da imajo zvezdniki svoje asistente, osebne trenerje, zasebne kuharje, čistilke, varuške in ljudi, ki jim pomagajo pri dnevnem ritmu. Imate tudi vi tako močno ekipo pomagačev?

Ne, žal nimam cele vojske pomagačev, čeprav bi si jo kakšen dan res želela. Seveda mi občasno tudi kdo pomaga – recimo osebna trenerka me navsezgodaj žene na vrh hriba, ker bi sama hitro našla izgovor, da me malo boli grlo in danes ne bi šla … Sicer pa sem pač več oseb v eni: ko grem zjutraj v pisarno, sem poslovna ženska, ko grem domov, sem mama, popoldne sem animatorka, šoferka, kuharica, zvečer čistilka, smetarka, tudi zapeljivka. (smeh)

► Parfumi, glasbeni nastopi, promocijska fotografiranja in snemanja videospotov so vse del vaše 'službe'. Si sploh predstavljate, da bi hodili v službo kot večina ljudi, ki se zjutraj odpelje v pisarno, ob štirih konča delo in do naslednjega dne pozabi na poslovne obveznosti?

Vse to je res moja služba, ki je ne bi zamenjala za uradniško delo, ampak tudi jaz sem v pisarni oziroma v službi večinoma od 7. do 15. ure, popoldne pa je, razen redkih izjem, namenjeno otrokoma. Res pa je, da v mojem poslu poslovnih obveznosti nikoli ne morem popolnoma odmisliti. Tudi ko sem na bolniški ali na dopustu – v ozadju možganov ves čas nekaj premlevam.

► Na zadnjem snemanju so se vam pri ustvarjanju nove glasbene zgodbe pridružili uspešni slovenski paraolimpijski športniki Darko Đurić, Barbara Šemperl in Ana Rogl. Kakšno je bilo vzdušje v zakulisju?

Snemanje tega videospota je bila ena najlepših izkušenj do zdaj. Veliko sem se naučila, veliko navdiha in pozitivne energije sem dobila, velikokrat pa smo se v ekipi na skrivaj tudi zjokali. Darko, Barbara in Ana imajo tako težke življenjske zgodbe, ampak vsi trije so tako zelo močni in taki motivatorji, da začutiš, da je v življenju mogoče vse doseči, da sta človeško telo in um sposobna veliko več, kot si mislimo. Ugotovila pa sem tudi, da poznam veliko 'invalidov', ljudi, ki svojega zdravega telesa in svojih sposobnosti ne znajo ali nočejo izkoristiti do konca zmožnosti. Samo enkrat živimo to življenje, zakaj ne bi izkoristili svojih potencialov in postali najboljša možna različica samega sebe!

► Zgodba ima močno čustveno sporočilo, ki nekaterim v oči prikliče tudi kakšno solzo. Zakaj ste se odločili za to skladbo in kakšno sporočilo ste želeli prenesti do poslušalcev?

Želela sem, da videospot navdihuje, da se vsak pri sebi zavemo, kaj imamo, da smo hvaležni, da se sprejmemo in da se imamo radi z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih morda imamo. In res komaj čakam, da vam ga pokažem.

► Sicer smo vas vajeni po bolj 'zabavljaških' skladbah s polno mero pozitivne energije. Od kod sicer črpate moč, s katero ste navsezadnje pred leti premagali tudi raka na ščitnici?

Vse moje pesmi povezuje pozitivna energija, ki jo želim širiti med ljudi. Nekatere starejše pesmi so bolj zabavne in poskočne, da se sprostimo in poveselimo, z novejšimi skladbami pa želim predvsem motivirati, spodbujati ljudi, da zmorejo več, kot si mislijo, in s tem morda tudi dati podporo komu, ki preživlja težke življenjske trenutke, da se zave, da ni sam, da smo vsi včasih na dnu, ampak da se je vredno boriti.

► Po končanem zdravljenju ste bili odločeni, da boste malce upočasnili življenjski tempo, pa vendar se zdi, da ste zaposleni kot še nikoli. Čutite kakšne posledice? Zadnje čase se veliko govori o kronični utrujenosti in izgorelosti ...

Res je, velikokrat delam na preveč obratih in seveda občasno čutim posledice, zato se tudi veliko posvečam zdravi prehrani in gibanju na svežem zraku, da ta hitri življenjski tempo lažje prenesem. Mislim, da se tudi zato, ker sem po značaju hitra in energična, v resnici nikoli ne umirim in ne delam počasi, počasnost me ubija …

► Ko danes pogledate nazaj, na celoten boj z zahrbtno boleznijo, kakšne misli vas prevzamejo?

Ko pogledam nazaj, sem predvsem zelo hvaležna. Hvaležna, da so mi na pot prišli ljudje, ki sem jih potrebovala. Hvaležna, da se je vse razvilo tako, kot se je. Hvaležna, da sem tu, da sem zdrava in da imam to krasno družino in lepo življenje.

► Vas je kdaj strah, da se bo izkušnja ponovila?

Ne razmišljam o tem, ker se mi zdi, da takšne misli v življenje pritegnejo samo slabo. Vsako leto grem na pregled v onkološko ambulanto po dobre izvide in ta dan posebej proslavim.

Zgrožena nad požarom v Parizu

Pred kratkim je bila Rebeka poslovno v Parizu, seveda brez moža Sandija. In kakšen je bil občutek biti sam v mestu zaljubljencev? “S Sandijem sva bila že večkrat v Parizu in imava toliko lepih spominov in doživetij, da ga tokrat nisem preveč pogrešala. Bilo je tudi veliko poslovnih srečanj in prireditev v kratkem času, tako da ne bi imela veliko prostega časa skupaj,” pove Rebeka, ki je francosko prestolnico obiskala le nekaj dni preden nas je v vseh medijih pričakala vest o požaru v eni najbolj znamenitih turističnih točk v Parizu, v sloviti cerkvi Notre Dame. “Zelo žalosten dogodek, na srečo sem katedralo večkrat videla v vsej njeni lepoti, tudi ob letošnjem obisku Pariza.”

Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: Tibor Golob, osebni arhiv

Priporočamo