Regina Kogoj: "Bratova smrt me je potolkla!"

14. 10. 2015

Pred 19 leti smo Regino lahko spremljali na Evroviziji, kjer je predstavljala pesem Dan najlepših sanj. Njena glasbena pot je povezana z njeno življenjsko zgodbo, v kateri je doživela številne vzpone in padce, ki so jo tudi zaznamovali s tragičnimi izgubami.

L eta 1996 je Regina Slovenijo predstavljala na pesmi Evrovizije, ki je potekala na Norveškem. Pesem Dan najlepših sanj so si takrat prepevali vsi ljubitelji glasbe in izkušnja, ki si jo je takrat pridobila, je bila nepozabna.

"Občutki, ki so ostali, ko sem stala na velikem evrovizijskem odru, so mešani. Veliko veselje, pomešano z veliko stresa, veliko privoščljivosti. Občutila sem veliko ponosa in priznanja, po drugi strani pa je manjkalo podpore tistih, ki bi mi jo morali dati, oziroma tistih, od katerih se to pričakuje," se spominja. Njena glasbena kariera je v devetdesetih letih kar poskočila, a to se ni zgodilo tistega leta 1996, ampak že veliko prej. V samostojni Sloveniji se je na izboru za Evrovizijo prijavila že leta 1993 s pesmijo Naj ljubezen združi vse ljudi, s katero je bila četrta. "To je pesem, ki je nekako ponarodela, saj jo še zdaj prepevajo vse generacije. Pred dvema letoma je sin prišel domov in povedal: "Imeli smo gimnazijsko proslavo, na kateri so dijaki peli Naj ljubezen združi vse ljudi in šele zdaj sem dojel, da je to pesem, ki jo je napisal oče ... Ves čas sem mislil, da je to neka narodna pesem, ki jo pač ti vedno poješ." Neprecenljivo je slišati kaj takega. Sploh po toliko letih in štejem si v čast, da sem kljub vsemu še vedno nekako prisotna na naši glasbeni sceni, pa čeprav nikoli niti nisem bila popolnoma," doda.

"Evrovizija je bila res vrhunec mojega ustvarjanja, in če takrat ne bi bila noseča, bi se glasbi najbrž popolnoma posvetila. Še vedno menim, da je pri nas to zelo trdo zaslužen kruh in da moraš za to imeti posebno trdo kožo, da preživiš samo s tem. Tudi zato sem se odločila, da je bila glasba zame vedno nekak hobi, zato sem se je lotevala iz popolnoma drugačnih vzgibov. Ni se mi bilo treba ves čas prilagajati zaradi ekonomskih razlogov, saj sem za preživljanje delala nekaj drugega. Tudi zato sem si v glasbi lahko privoščila potepanja iz enega sloga v drugega, ker mi ni bilo treba toliko paziti na izgubo občinstva, ampak sem se glasbe vedno lotila zelo čustveno. Imela sem svetla in razposajena obdobja in potem sem skočila v gotski rok, mističen in čustveno zelo globok. Zdaj sem v electro plesnih ritmih, v katerih se odlično počutim. Kam me bo odneslo jutri, še ne vem."

Tragična izguba

V vseh teh letih je Regina imela veliko oporo v svoji družini. Doživela je tudi težke trenutke, vse od rojstva, ljubezni pa do smrti brata in očeta. "To so težke preizkušnje, ki jih ne privoščim nikomur, a na žalost so del nas vseh. Težko se sprijaznim z dejstvom, da je smrt del življenja. Bratova smrt me je zelo potolkla, ker je umrl prezgodaj in mi je bil zelo blizu. Očeta sem izgubila prej in sem se prej pobrala. Pri bratu pa je žalost trajala in trajala, čeprav sem bila že odrasla. Morda pa prav zato, ker sem svet dojemala drugače, bolj realno. Me je pa predramila izjava moje znanke. Ko sem jo srečala, sem planila v jok, samo da sem omenila brata. Kakšen egoizem, mi je rekla, ker se ne morem sprijazniti s tem, da ga ni, saj on tega ne čuti več, on je našel svoj mir, jaz pa tega ne morem sprejeti. Ne morem si pomagati, takšna pač sem in še sreča, da sem imela podporo družine." Regina ima še enega brata in mamo, ki hudo boleha. "Mama je hudo bolna, nepokretna in trpi. Žalostno jo je gledati tako in se zavedati, da si nemočen. Moj brat Igor pa je njen angel varuh, ki skrbi zanjo in je vso pozornost posvetil njej. Tudi njemu ni bilo v življenju nikoli postlano z rožicami. Zelo ga cenim, ker je srčen in skrben, in srečna sem, da ga imam. Zame je bil vedno nekaj posebnega. Od njega sem sem naučila veliko stvari, tudi tistih pobalinskih. (smeh) In vedno sem čutila, da je ponosen name."

Poroka in ljubezen

Seveda pa ima Regina podporo tudi v sinu in soprogu. Dvajset let je že, odkar sta poročena. "Najina zveza je kar pestra tudi zato, ker sva si značajsko zelo različna in je treba veliko moči in volje, da se med razlikami krmari. A po drugi strani mislim, da je prav to tisto, kar nama daje začimbo v življenju, da ne zapadeva v neko rutino oziroma dolgočasje. Brez vzponov ni padcev in nasprotno. Tako je to pri nama in do zdaj sva bila vedno dovolj vztrajna, da sva se pobrala. Še danes se, kot da je bilo včeraj, spomnim najine poroke. Vedno sem si želela belo dolgo obleko, dolgo tančico ... Veliko svatov, vse v belem, romantično, pocukrano, princeskasto. In moram priznati, da mi je precej dobro uspelo izpeljati glede na to, da moj mož sploh ni navdušen nad tem. Poročno slavje mu ni pomenilo prav nič, da ne rečem, da mu je bilo skoraj odveč, a ker je vedel, da je to moja velika želja, je bil pripravljen, da mi jo izpolni. Imela sem dolgo obleko in dolgo tančico in krasne svate. Zelo zelo lepo je bilo. Kot bi mignil, je šlo mimo in od vsega razburjenja je kar nekaj trenutkov zamegljenih. Enako se mi je dogajalo na maturantskem plesu, pa še kje, kadar sem vložila veliko čustev. Uživala sem in spomnim se, da sem lovila še zadnje trenutke, ko sem se urejala, mama pa me je pogledala in rekla: Pa kako ti uspe biti tako vesela in nasmejana, ali nisi nič nervozna? Res nisem bila, kar se vidi prav na vsaki fotografiji. Samo smejalo se mi je. Lepi spomini, ki ostanejo za vedno."

Medsebojni odnosi

Današnji čas je neusmiljen in tudi dolgotrajne zveze so postavljene pred številne preizkušnje. "Manjka nam komunikacije. Na žalost je družba dovolila, da se izoliramo. Ko pridem v kakšno čakalnico, se ljudje ne pogovarjajo več med sabo. Ko smo na dopustu v hotelu, ob zajtrku vidim prizore, da mlad par zre vsak v svoj mobilni telefon, namesto da bi čas posvečala drug drugemu. Večina družin dopušča, da imajo otroci ob zajtrku s seboj elektronsko tablico. Otrok bulji v zaslon, medtem ko ga mama hrani kot zombija. Temu je preprosto treba reči ne, če želiš obdržati družino. Morda sem starokopitna, ampak elektronske naprave pri nas pri jedi nimajo kaj iskati na mizi, saj le tako lahko steče normalna komunikacija in le tako se družinske in parterske vezi lahko dobro razvijajo in ostajajo trdne. Tako hitro, kot se odnosi ogrejejo, tako hitro se seveda tudi lahko ohladijo in pri tem so spet pomembne volja in vztrajnost ter želja. Današnji življenjski tempo je izjemno hiter in navajeni smo dobiti vse takoj. Ta tempo mladi ljudje prenesejo tudi na medosebne odnose, in če se spomnimo, da sem rekla, da smo navajeni dobivati informacije, glasbo oziroma umetnost zastonj, se seveda to prenaša tudi na odnose, prijateljstva. Kako hitro se pridobivajo prijatelji na Facebooku? In kako hitro jih lahko izbrišemo? Vse lahko naredimo v sekundi. Pa je to pristno, si tega želimo? Jaz sem bila vzgojena, da je pri stvari treba vztrajati in da je za kakšno stvar treba potrpeti. Mislim, da mlada generacija tega ne doživlja tako. Seveda pa je bistvenega pomena za zvezo tista čarovnija, ki se ji reče ljubezen. Pa smo spet tam, da se je treba vedno truditi, da nam stvari oziroma tudi čustva ne postanejo samoumevni, ker jih potem nenadoma ne vidimo več in se jih zavedamo šele, ko jih izgubimo. Če želimo obdržati ljubezen, potem je za to treba veliko energije, seveda pa tudi partnerjevo sodelovanje oziroma želja po tem."

Ljubosumje

Regina nam je zaupala tudi svoje poglede na ljubosumje.

"Gre za čustvo, ki je povezano s strahom, da bomo nekaj izgubili, kar nam veliko pomeni, in očitno sva oba taka. A dokler je ljubosumje v mejah, da ne ovirava drug drugega, se mi zdi prav, da je prisotno, saj je to le tisti impulz, ki nam pove, da se moramo spet malo potruditi, stopiti iz kroga vsakdanjosti in opozoriti nase. Ker gre za močno čustvo, ki je lahko tudi uničujoče, je pomembno, da se ga lotimo takoj, preden zraste v veliko pošast. Lahko pa se ga lotimo samo s pogovorom in razumevanjem, z veliko pripravljenosti. Pravijo, da je ljubosumje povezano z ljubeznijo, a to drži le deloma, saj če imaš nekoga resnično rad, potem ga ne omejuješ in ga ne nadziraš, ampak ga sprejmeš takšnega, kot je, in mu pustiš svobodo ... No, do neke meje!" (smeh) Zdrav odnos je tisti, v katerem si zaupamo, a seveda nam pri tem ni treba zaspati in imeti partnerja za samoumevnega, ker potem pademo v drugo skrajnost. Skrajnosti pa niso vedno najboljše. Ljubosumnost je negotovost, ki je lahko motivacija, a če je prevelika, je mučna in razdiralna in je vzrok za razdor. Ko mene napade, se vedno vprašam, zakaj me je, in potem se vedno pogovoriva o tem. In moram povedati, da pri možu vidim, da mu to ni bila nikoli ovira, saj je videl, da se še vedno zavzemam zanj. Veliko ljubosumje in obsedenost pa sta izraz velikega strahu in v nemoči se potem obrne v napačno smer, v res razdiralno čustvo. Premagovati strah pa ni preprosto, sta pa pri tem bistvenega pomena odnos in razumevanje partnerja."

MISLI NA SIMONO WEISS

  • Regina je glasbenica, ki je na svoji dolgoletni glasbeni poti spoznala številne domače izvajalce. Te dni se njene misli vrtijo tudi okoli pevke Simone Weiss. "Simono sem spoznala ravno v času Evrovizije. Podpirala me je in stoodstotno verjela vame. Njihova založba je izdala mojo zmagovalno ploščo. In še v Oslo sta prišla z Goranom, da sta me spodbujala. Mislim, da je bila edina, ki me je takrat zares razumela ..." se spominja. "Še sama ne vem, zakaj se nismo potem več videvali. Obe sva bili nekako osredotočeni na družino. Prav pred kakšnim mesecem sem se spomnila naše večerje v Oslu, potem sem pa slišala za grozno novico. Simona je tako prijetna in pozitivna oseba, da ji želim veliko moči, da bi zmogla vse to. Upam, da ve, da ji z mislimi stojimo ob strani. Še zdaj ne morem verjeti, da jo je to doletelo, a upam in želim ji, da bi zmagala."
Značke: Regina

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri