Medtem ko moški del gledalcev občuduje njegovo nogometno znanje na zelenici, ima slovenski reprezentant Rene Krhin zaradi simpatičnosti tudi veliko oboževalk nežnejšega spola.
Mladenič iz Jakobskega Dola je nadvse prijeten sogovornik, obožuje potovanja in druženje, čeprav odkrito prizna, da se z veseljem vrne domov, poleti pa rad obišče tudi ljubljeno Korčulo.
Story: Čez nekaj dni vas čaka tekma proti Malti, ravnokar pa ste zaključili sezono v španski Granadi. Za nogometne uspehe ste v večji meri zaslužni sami, kljub temu pa ne dvomim, da so veliko vlogo odigrali tudi starši.
Starši so mi ves čas stali ob strani, saj je bilo na moji športni poti vedno veliko ovir. Vse od poškodb, ko sem se odpravil v Italijo, do drugačnih dejavnikov. Včasih sem še sam pomislil, da bi odnehal, vendar so mi domači stali ob strani. Oče, mama, dedek ... Kar sem dosegel, je v veliki meri tudi po njihovi zaslugi.
Story: Za kaj ste jim še posebej hvaležni? Česa so vas naučili, kar vam bo ostalo za vse večne čase?
Naučili so me spoštovati ljudi. Kot mali sem moral pozdravljati ljudi, nisem se smel grdo obnašati. Pogosto sta me okregala, če se nisem vzorno vedel. To spoštovanje in vrednote so mi ostali vse do danes.
Story: Kako pa se počutite, glede na to, da že vrsto let zaradi nogometa živite ločeno od njih?
Rad sem sam, poleg tega mi je všeč svojevrstna svoboda. Kljub temu pa rad vidim, da me starši obiščejo. Starši so vseeno starši, ni pomembno, ali si star pet ali petdeset. (smeh)
Story: Je bila selitev v mladosti velik zalogaj?
Ni mi bilo težko, saj sem že od malega gojil veliko željo po nogometu. Želel sem zaigrati za nogometnega velikana, in ko me je v svoje vrste povabil Inter, nisem dolgo razmišljal. Mami pa je bila sprva proti in je imela kar nekaj časa veliko težav. Vse dokler ni uvidela, kaj vse sem dosegel.
Story: Eden izmed velikih uspehov bi bila tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo, vendar je ena izmed ovir na poti Malta. Kakšni so načrti po reprezentančni tekmi?
Po Malti se za dva tedna odpravljam v Los Angeles, obiskal pa bom tudi Las Vegas in se popeljal po Kaliforniji. Potem pa me čaka še nekaj dni na Korčuli.
Story: Lanske počitnice ste preživeli na Baliju. Zakaj ste se letos odločili za Ameriko?
Uh, kaj naj ti odgovorim!? (smeh) S prijatelji se gremo zabavat in družit. V Ameriki imam rad nočno življenje, saj se gremo konec koncev predvsem sprostit.
Story: Ste tudi sicer ljubitelj potovanj?
Seveda, čeprav načeloma nimam veliko časa. Videl sem že marsikaj. Moja naslednja destinacija bo morda Avstralija, za katero bom potreboval nekaj več časa.
Story: Če se ne motim, pa kljub vsemu ostajate zvesti Korčuli, kjer ste reden gost že več let.
Ja, že kakšnih 17 ali 18 let. Tam se počutim kot doma. Gremo s prijatelji in družino, mislim, da nas je kar krepko čez 40. (smeh) Tam imamo tri poletne hišice, poletne dneve pa preživljamo ob nogometu, odbojki in prijetnem druženju. Rad si vzamem nekaj časa in preberem kakšno zgodovinsko revijo, saj sem že v šoli oboževal zgodovino. Čeprav takrat vendarle ni bila tako zanimiva, bolj so mi všeč zanimive podrobnosti.
Story: Kako pa sta vam všeč dalmatinska obala in vzdušje?
Ko pridem na Korčulo, se počutim povsem doma. Bivamo v vasi Prižba, kjer poznamo že vse domačine. Moja starša sta videla že marsikaj, vendar sta se v ta kraj popolnoma zaljubila, morda si bosta omislila še kakšno hišico. Tudi meni je tam zelo všeč, pozimi sicer na morju ni tako prijetno, bi pa brez težav tudi tri mesece preživel na Korčuli.
Story: Tudi v Španiji, kjer trenutno služite kruh, so temperature prijetne. Selitev z Apeninskega polotoka zato ni bila težavna?
Seveda, hitro sem se navadil, saj je bila zelo podobna Italiji. Ljudje so odprti, poleg tega pa je prav tako zanimivo družabno življenje. Všeč mi je bila tudi hrana. Zvečer so ulice vedno polne, neprestano se pleše in poje. Rad imam dogajanje in živahno družabno življenje. V Španiji sem spletel številna prijateljstva.
Story: Kakšni so sicer vaši spomini na poletne dni?
Sami lepi spomini me vežejo na poletje. Celotne počitnice sem namreč preživel na morju, če mi je nogomet le to dopuščal. Z babico in dedkom sem pogosto odšel na morje, pa tudi s starši smo se vsako leto odpravili v Dalmacijo.
Story: Ob poletju seveda ne gre pozabiti niti na poletne romance.
Seveda, predvsem od 17. do 20. leta. To je nekaj povsem značilnega za to obdobje. (smeh)
Story: Še danes začutite metuljčke v trebuhu in iskrice v očeh ali menite, da ste to že prerasli?
Seveda, lepo dekle sproži metuljčke v trebuhu. Sicer česa takšnega že dolgo nisem občutil, pa vendar verjamem, da pride. Mislim, da se to zgodi vsakemu.
Story: Dekleta nogometašev so pogosto stigmatizirana zaradi statusa svojih partnerjev.
Mislim, da je zaradi družbenih omrežij to danes preveč izpostavljeno. Nogometaše običajno povezujejo z dobrim finančnim standardom, zato nekateri menijo, da se dekleta lepijo nanje le zaradi tega. Seveda ni tako, marsikatero dekle ni takšno. Ne smemo vseh metati v isti koš! (smeh)
Story: Kaj pa nogometaši, tudi ti veljajo za precejšnje 'osvajalce'?
Seveda, vendar nismo vsi enaki. Mislim, da je danes to vsem jasno, zato je tovrstnih zmot vse manj.
Story: Kaj pa sicer najbolj cenite pri dekletu? Kakšna so vam všeč?
Všeč so mi družabna dekleta, ki so sproščena, in se obnašajo, naravno. Rad vidim dekleta, oblečena v kavbojke, belo majico in allstarke. (smeh) Ta 'žanr' me posebej privlači. Pretiran make-up mi ni všeč, saj imam rajši naravno.
Story: Verjetno bi se tudi med oboževalkami našla katera. Kakšne pa so vaše izkušnje z njimi?
Oboževalke so danes sestavni del nogometa. Pomembno je, da ohranim spoštljiv odnos in poskušam vsem skupaj nakazati del pozornosti. Slabe izkušnje sem seveda imel. Nekoč sem se počutil kar malo ogroženega, saj je bilo dekle pretirano vsiljivo. Vedela je vse o meni, kar je lahko kar malo srhljivo. Kljub temu so izkušnje v večini dosti bolj pozitivne.
Story: Povabila na pijačo ali večerjo zagotovo niso redkost?
Moj urnik je dosti poln, zato za kaj takšnega niti nimam časa. Namenim jim prijazno besedo, čeprav je to dostikrat izgovor za začetek pogovora.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Aleksandra Saša Prelesnik