Pevec skupine Kingston Reno Čibej: "Brez glasbe ne morem!"

“Brez glasbe ne morem, če pa bi živel le od glasbe, bi verjetno zazevala neka praznina.” (foto: Foto: Kingston) Foto: Kingston
Vir: Story
20. 2. 2021

Pevec skupine Kingston Reno Čibej je v oddaji Moja pesem, tvoj glas, ki jo lahko spremljate na TV3, dokazal, da ni samo izvrsten pevec, ampak obvlada še marsikateri instrument. Zato nas je zanimalo, kdo je prvi opazil njegovo nadarjenost za glasbo in kako to, da se vsa ta leta kljub uspešni karieri skupine Kingston ni odpovedal redni službi v podjetju.

Kdo je opazil vaš pevski talent?

Končal sem nižjo glasbeno šolo za klarinet, v plesnem orkestru pa sem igral saksofon. Potem sem se pridružil skupini, kjer sem igral in pel spremljevalne vokale. Tam se je odprla moja pevska pot. Saksofon še vedno rad igram in tudi kdaj kaj posnamem. Pri naši novi pesmi sem zaigral saksofon kar sam in bil sem presenečen, da mi sploh ni bilo treba dosti popravljati. Vadim sicer premalo, a še vedno je saksofon moja ljubezen.

Zakaj nimate več vložkov s saksofonom pri pesmih skupine Kingston?

Pri nekaterih sem pel in igral saksofon, včasih pa je to fizično nemogoče izvesti. Ne moreš peti, animirati in še igrati saksofon …

Najprej ste bili torej instrumentalist. Ali je to vplivalo na vaš način petja?

Čeprav sem igral saksofon, sem ves čas tudi pel. Morda sem si že takrat predstavljal, da bom nekoč pevec. Zagotovo pa mi je instrument pomagal pri dihalni tehniki.

Se vam zdi vokal najmogočnejši od vseh instrumentov?

Zagotovo. Zanimivo pri vokalu je, da je unikaten, saj niti dva na svetu nimata povsem enake barve glasu. Imitatorji se lahko približajo originalu, nikoli pa ne bodo povsem enaki! Z vokalom daš torej del sebe v pesem. Ker me je zanimala tehnika petja, sem šel nekajkrat v šolo petja k Nataši Nahtigal, prebral pa sem tudi nekaj literature na to temo.

Torej le talent ni dovolj?

Kot pri vsaki stvari ali športu je tudi tu potreben trening. Okoli glasilk je največ mišic v telesu in jih je treba krepiti kot pri športu.

Rene

Številne glasbene skupine so nizale uspešnico za uspešnico, v določenem trenutku pa se ustavi. Kako to, da se vam še ni ustavilo?

To je res zanimivo. Treba je poznati glasbeni stil skupine in vedeti, kaj je kdo sposoben narediti znotraj skupine. Pomembno pa je tudi spremljati trende, a vseeno najti prostor zase. Pri nas je zelo prepoznaven Dare, ki ni le avtor in instrumentalist, ampak sodeluje še s svojimi pevskimi ter raperskimi vložki. Treba je znati zapeljati svoj stil glasbe, dodati nekaj novosti in formula za uspeh je tu.

Če pomislim na najuspešnejše pop skupine pri nas, se poleg vas spomnim še Hazard, Pepel in kri, Agropop, Rendez-Vous, Pop dizajn … Ampak večina teh zasedb ne deluje več ali pa so imeli vmes daljše premore. Ali lahko rečemo, da ste od teh najbolj priljubljenih najdlje aktivni na sceni pri nas, sploh zdaj, ko se je poslovil ustanovitelj zasedbe Pepel in kri?

Lahko se le strinjam. Lani smo praznovali 25. obletnico. Morda res nismo imeli vseh pesmi na vrhu lestvic in niso bile vse uspeš­nice, smo pa še vedno tu. Do vrha smo potrebovali malo dlje, uspeh pri nas ni prišel kar čez noč.

Ali vam je to dalo trdnejše temelje?

Zagotovo. Počasi smo dosegli neko raven, ki smo jo potem držali. In to je verjet­no fenomen.

Čeprav ste bili teh 26 let v glasbeni špici, ne smemo zanemariti dejstva, da vi niste poklicni glasbenik, ampak je to še vedno vaš konjiček. Kako ste lahko zdržali ta tempo in ostali v službi?

V sodobnem času bi temu rekli 'time management'. Zanimivo je ravno to, da je moje delo v službi zelo odgovorno. Trenutno delam kot vodja kakovosti na Hidri. Čeprav sem zaposlen, se ne morem izgovarjati na to in se 'šlepati' v glasbi. Lahko se le zahvalim razumevajočemu delodajalcu, predvsem pa družini, ki je zagotovo najbolj trpela v času, ko smo imeli največ nastopov. To viharno obdobje je zdaj mimo, zato lažje usklajujem glasbo in redno zaposlitev. Naučil sem se kompenzirati. To pomeni, da vsak trenutek, ki ga porabim za nastope, poskušam potem čim bolj aktivno nadomestiti s časom, ko sem z družino. Številni glasbeni kolegi so me že spraševali, kako mi uspe. A ker je večina nastopov ravno ob koncu tedna, je lažje. Če se znaš dobro organizirati in stoji za teboj dobra ekipa, potem je lepo. Brez glasbe ne morem, če pa bi živel le od glasbe, bi verjetno zazevala neka praznina …

Zagotovo se je zgodilo, da ste samo en konec tedna zaslužili celomesečno plačo. Ali se vam ni zdelo neumno hoditi v službo?

Nikoli nisem gledal na denar. V vsakem primeru bi lahko živel od tega. A tudi v službi imam ekipo, s katero se imamo odlično. S Kingstoni pa nas vežejo številni lepi spomini, tudi na Kreto, kamor smo vrsto let odhajali z maturantskimi absolventskimi skupinami.

Ali imate lepe spomine tudi na Hidro?

Seveda. Tudi tam so ponosni name in se radi pohvalijo, da imajo zvezdo.

S.J./Fotografije: Osebni Arhiv

Nova Story že v prodaji

Story