Pečo ima rad nenavadne stvari, še bolj pa izzive in presenečenja. Celo tako, da je dovolil, da mu poklice izbirajo poslušalci Radia Hit. Nekateri so res junaški, drugi le sramotni. A človek vse preživi …
Do zdaj se je preizkusil v nekaterih poklicih, ki so prav zabavni in za nekatere tudi vsakdanji, kot so na primer petje in igranje na frajtonarico, molža koze Špele, tajska masaža in lupljenje čebule. Poleg tega pa se je moral spustiti na raven primitivnega človeka Borata, prav po supermansko skočiti s strehe in džentelmensko reševati Špelo ter za konec še veliki finale: zaplesati kot baletnik. »Hudimana, nisem si predstavljal, da je balet tako naporna zadeva! Moraš biti v res dobri formi, da lahko izvedeš nekatere like, tudi zato, ker je bila oblek`ca zelo tesna,« je povedal o svojih baletnih sposobnostih.
Si ne upa ali mu res ne dovoli srce?
A bolj naporno, kot mu je bilo stati na prstih in pravilno vaditi baletne pozicije, mu je bilo reševati ponesrečeno Špelo Močnik iz razbitin avtomobila. »Poleg fizičnega je prisoten tudi psihični napor. Toliko potu že dolgo nisem prelil,« je priznal ter dodal, da se junaka ob reševanju ni počutil. »Se pa od tega izziva še bolj zavedam, da so junaki gasilci. Tudi Špela je imela v glavi eno samo misel: 'Upam, da nikoli ne bom potrebovala takšne pomoči.'.«
Nekaj nalog, ki jih je moral Pečo opraviti, pa je bilo milo rečeno – sramotnih. »Ko sem se moral v Boratovih tangicah spustiti po toboganu,« izstreli kot iz topa Pečo ter doda: »Najbolj mi je dalo misliti, ko me je žena vprašala, ali sem pomislil, da bi lahko zaradi tega zafrkavali našo 'ta malo' v šoli, češ kaj počne tvoj oče.« Le kaj si bo njegova hčerka Maša mislila, če bo njen oči naredil tale preizkus? »Zadnje čase me zelo radi v rdečem dresu pošiljajo navijat za Jesenice med ljubljanske Green Dragonse. Špela pravi, da si ne upam. Pa ne gre za to, pri tem izzivu mi tega ne dovoli srce.«
Napisala Marjanca Scheicher
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču