Story se je tokrat odpravil v Maribor, kjer se je na jesenski nedeljski popoldan sestal z radijcem in novim obrazom Planet TV Robertom Roškarjem in njegovo mamo Danico. Njun odnos je pravzaprav spletni fenomen. Na uredništvu že nekaj mesecev z zanimanjem namreč spremljamo njune duhovite SMS-pogovore, s katerimi se Robert vsake toliko pošali na svojem družabnem omrežju ...
Story: Robert, Danica, na družabnih omrežjih lahko opazimo, da imata odličen odnos. Je tako od nekdaj?
Danica: Res imava odličen odnos, ampak ni bilo vedno tako. Včasih je bil Robert težaven in se ni dalo z njim pogovarjati tako, kot se lahko danes. Zdaj vse 'porihtava'! Ko je še živel doma, je bilo ogromno težav glede pospravljanja sobe in nikoli, ampak res nikoli se ni sam spomnil, da mora odnesti smeti. Vedno je ugovarjal in govoril: "Zakaj, jaz to, zakaj jaz ono ..." Priznam pa, da sem bila mogoče tudi jaz drugačna kot danes.
Robert: Ne morem verjeti, da si to priznala. A veš, da si to prvič priznala, tega mi do zdaj še nikoli nisi povedala. Res je, z mano v najstniških letih ni bilo lahko. Nič mi niso mogli dopovedati, bil sem ekstremno trmast in predvsem se mi je zdelo, da mi 'ta stara' dva kar naprej težita. Zdaj, ko sem čez 30 in se spomnim teh časov, mi je jasno, da sta mi vedno želela samo dobro. In tako pogosto sta imela prav, da je prav srhljivo. (smeh) Hotela sta mi vcepiti zdrav odnos do denarja, a se nisem pustil - kot tipičen uporniški najstnik sem vse dojemal kot neizmerno teženje. Čeprav ti to, da si mi odpirala pošto, še danes zamerim!
Danica: Odpirala sem samo tisto pošto, ki je prihajala z Dursa, ker sem vedela, da dobivaš kazni in da jih ne plačuješ!
Robert: Saj včasih sem jih. (smeh)
Story: Kaj pa najstniška leta, uporništvo, slabe ocene ...?
Danica: Ker je bil odličnjak in je domov nosil same petke, z možem zanj nisva bila posebej zaskrbljena, zato sva mu pustila, da je hodil ven in prihajal domov, kadarkoli se mu je zahotelo. Slavko je hodil redno ponj, ko so ga s kolegi pili zunaj. Je pa res, da naju je noro skrbelo, da bo užival droge, zato sva celo pomislila, da bi ga enkrat za 'foro' zasledovala.
Robert: Verjetno se hecaš?
Danica: No, saj te nisva!
Robert: O moj bog. Kaj vse bom danes izvedel!
Story: Verjetno pa vam kolegice večkrat rečejo, kakšno srečo imate, da se tako dobro razumeta?
Danica: Sodelavke in sorodniki so zainteresirani predvsem za najino dopisovanje na Facebooku. Včasih me ženske v kuhinji v službi obvestijo o novi Robertovi objavi, še preden jo sama vidim. Je pa res, da so me sprva spraševale, kako to, da pustim, da Robert objavlja najina dopisovanja, češ a morajo to res vsi vedeti, pa jim vedno odgovarjam, da sva midva brez dlake na jeziku, predvsem pa nisva sramežljiva.
Robert: Z mamo si je noro zabavno dopisovati. Res pa je, da je zdaj postala že zelo previdna pri odgovarjanju in včasih na kakšno pereče vprašanje sploh ne odgovori, ker predvideva, da bom korespondenco objavil na Facebooku. Čeprav ji trdim, da osebnih družinskih zadev nikoli ne bi objavil. Z drugimi delim samo najine zabavne dialoge, kjer se mama večino časa dela norca iz sebe in drugih in kjer pokaže, kako 'pritegnjena' je v resnici. Mislim, samo ona je sposobna napisati, da komaj čaka, da gresta z atejem spet v Zrće žurat! In to seveda resno misli!
Story: Sicer pa je pravzaprav zelo zanimivo, ker se fantje navadno bolj povežejo z očeti ...
Danica: Saj Robert je z očetom zelo povezan, ampak je bolj glasen v odnosu z mano, ker sem pač bolj odbita, bolj neposredna, bolj zgovorna od Slavka. Sem pač taka oseba, ki drži vse štiri vogale pri hiši. (smeh)
Robert: Zadnjič mi je ata rekel: "Zdaj, ko bom v pokoju, bom kdaj jaz imel glavno besedo in mami povedal svoje!" Pa sem mu rekel: "Seveda boš, potem pa svizec zavije čokolado." Pri nas je mama gazda! (smeh)
Story: Bi lahko rekla, da je bil kdaj vajin odnos na preizkušnji?
Danica: Pred nekaj leti je začel razmerje z neko osebo, nad čimer nisem bila preveč navdušena, ampak sem to sprejela, ker je le moj sin in ga imam rada. Poskusim se prilagoditi njegovim željam. No, pozneje sem ugotovila, da je sprejel pravilno odločitev.
Robert: Ko sva končala, pa si mi težila, zakaj je konec.
Danica: Jaz se navežem na ljudi. (smeh)
Story: Saj res, kako pa je, ko Robert domov pripelje novo simpatijo? Je to za vas 'stresno' ali se tega veselite?
Danica: Do zdaj je to pravzaprav naredil samo enkrat in se zelo veselim, da se bo to zgodilo spet kdaj v prihodnje. Zdaj mi je že jasno, da Robert zelo dobro ve, kaj počne, ker se je v preteklosti že konkretno opekel, poleg tega bo on moral živeti z njo, ne jaz. Če jo ima on rad, potem ne vem, v čem je problem. Seveda jo bom imela tudi jaz. Mislim in upam, da sem dobra tašča in dobra mama.
Robert: V redu ti gre, mama. In ne samo to, ponavadi se postavi na drugo stran in potem drži z njo in kritizira mene. (smeh) Ekstremno nešolski primer tašče!
Story: Sicer pa, Robert, vi že vrsto let ne živite več doma. Je to vplivalo na vajine odnose?
Robert: Ja, izboljšali so se. Ker sva oba glasna in temperamentna ter sva lahko tudi naporna, se po daljšem skupnem času lahko hitro 'zapneva' in si greva na živce. Mislim, da je najbolj zdravo in najbolj pametno za naju, da se druživa občasno, in takrat intenzivno. Pa zdaj, ko me mama vidi redko, je moj obisk doma zanjo cel dogodek, na katerega se konkretno pripravi. Z atejem nakupita ogromno zalog poli salame, ki je moja najljubša, mama pa posebej zame naredi piščančje fileje na tisoče načinov. In gostita me kot kralja! Mama preobleče vso posteljnino v sobi za goste, nastavi mi brisačo in čokoladico na 'pojšter' kot v hotelu! Kako si smešna, mama!
Danica: Pa če te sploh nič ne vidim. V zadnjih dveh mesecih si samo enkrat prišel domov. To bova spremenila!
Story: Ker vemo, da najstniki, 20-letniki, v Ljubljano silijo zato, da bi 'osvobodili' staršev ...
Robert: Jaz sem se pred osmimi leti v Ljubljano preselil zaradi službe, in ne zaradi pobega pred mamo. Že pred tem sem zaznal, da je dobro za naju, da se odselim na svoje, tako da sem že v Mariboru živel v svojem stanovanju.
Danica: Ki sem ti ga jaz hodila 'pucat'!
Robert: Če si se sama ponudila, seveda ne bom rekel ne. Meni se ne da 'pucati'. Potem pa mi čisti stanovanje, če imaš tako veselje. (smeh)
Story: Sicer pa je mama Danica v tem tednu praznovala tudi rojstni dan, kajne? Imata kakšen skupen ritual?
Robert: Edino, kar je tradicionalno pri njenem rojstnem dnevu, je to, da noče in noče povedati, kaj si želi za darilo. Čeprav zelo dobro ve, da brez darila ne bom prišel na obisk. Hočem ravnati odgovorno in ekonomično, kot me je učila, in ji želim kupiti nekaj, kar res potrebuje. "Kaj boš nosil, 'šparaj' denar," mi rada reče. In potem ji vedno prinesem lončnico. Ker pri tem ne morem udariti mimo.
Danica: Rože imam rada. Nikoli jih ni preveč.
Robert: Mama, rož imaš toliko, da se po dnevni sobi ne da več normalno obrniti. Še s stropa ti visijo, te tvoje plazilke!
Danica: Ko greva z atejem v hišo, jih bova imela še tisočkrat več.
Story: S kakšno ste jo letos obdarili?
Robert: Z vijoličasto orhidejo. Mama je najbrž edina oseba, ki jo poznam, ki dejansko uspešno vzgaja orhideje. Pod 'uspešno vzgaja' mislim to, da tudi po tem, ko odvrže cvetove, požene na novo. Moje orhideje nikoli več niso pognale ničesar. Ne vem, kaj dela z njimi.
Danica: Zalivam jih, recimo. (smeh)
Ti pa ne!
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Klemen Kokol
