Robert Semen (No Ones Blues) o rumenih medijih: "To mi potem ni šlo iz glave"

Tako se glasi eden od verzov zadnjega glasbenega spota, prav takšnega, kakršni so bili priljubljeni v 90-tih letih prejšnjega stoletja. Avtor besedila, ki je hkrati tudi vokalist in instrumentalist, Robert Semen je navdih za pesem našel v rumenih revijah, po katerih dame pod haubami listajo v vsakem spodobnem frizeraju.   

Rumeni mediji o rumenih medijih

Gre za zabavno in satirično zgodbo o svetu estrade, kjer rumene novice krojijo resničnost, trači pa postanejo glavna valuta pozornosti. 

Pesem na hudomušen način razkriva ozadje senzacionalističnih zgodb, ki jih vsakodnevno spremljamo v tumenih medijih, torej tudi takšnem, kot je naš, na katerem mrgoli novičk s klikabilno dvoumnimi naslovi, ki včasih obljubljajo več kot potem dostavijo. 

Robert Semen je navdih za to besedilo našel, seveda, prav v rumenih medijih. "Sestra te revije nosi mami in tam jih potem sam kdaj prelistam, preden gredo naprej k sosedi, ki se bliža častitljivemu stotemu rojstemu dnevu, nato pa v dom ostarelih, kjer najdejo še več bralk. V eni od njih je pisalo, da so jo videli hoditi kar po pločniku. In to je bila novica. Novica je bila, da je hodila po pločniku, jaz pa sem se spraševal, če bi morala hoditi po zraku. In to mi potem ni šlo iz glave. Tako je nastal komad 'Rumeni medij'"

"Glasba je moj pobeg iz realnosti"

Robert Semen si vsakdanji kruh služi v lastni mehanični delavnici, ob prostem času pa razmišljanja o sebi in svetu preliva v besedila pesmi, ki jih nato tudi uglasbi. Da je glasba njegova stalni spremljevalec od nekdaj, postane očitno vsakemu, ki vstopi v improvizirano pisarno ob delavnici. Tam se namreč bohoti na desetine najrazličnejših kitar in veliki set pravih bobnov. 

Tudi memorabilija na stenah je zgovorna. Takšnih in drugačnih spominov na čase, ko je pod Alpami kraljeval še stari rock, tam namreč ne manjka, zajetna zbirka starih vinilk pa vendarle priča o večji glasbeni širini človeka, ki se na platformi Youtube predstavlja kot No ones blues.

"Glasba je zame pobeg iz realnosti, od nekih tesnob, morda prelivanje čustev. Verjetno sem se je še močneje oklenil, ko me kot otroka niso hoteli sprejeti v glasbeno šolo za kitaro, saj z levo roko ne morem pravilno obrniti dlani. Trma - in ne pravilno držanje glasbila - sem nato izkoristil sebi v prid. Nekateri vlagajo v avtomobile in draga kolesa, drugi v potovanja in dopuste, meni pa so všeč  glasbila, zato kitare, klaviature, tolkala ... Ko bi le znal nanje tako dobro tudi igrati, ne pa jih le imeti," pripoveduje Robert in nato doda: "Glasba kar pride iz mene. Še sam ne vem kako. Besedila pišem, ko jih rabim, in šele čez čas spoznam, da so del mene, mojega razmišljanja." 

"Sosedje so vajeni, da se pri nas ropota"

Kar nekaj pesmi je do danes že ugledalo luč sveta, na desetine njih pa glasbeno obdelavo še čaka. 

"Delno posnetih osnutkov je kar nekaj. Čakajo na ponovni navdih, saj se jih vmes večkrat naveličam zaradi prepogostih poslušanj med snemanjem glasbil. Je pa trenutno v zaključnih fazah skladba, ki nosi naslov 'Navdih črno belih tipk'. Produkcijo videa zanjo je prevzel kitarist Grega in zdaj čakamo še klic njegovih muz, da ga posnamemo," pojasni Robert.

Ustvarjalnost, ki je plod truda nekaj entuziastov, je v več pogledih improvizacija. "V resnici niti ne vem, kaj je to aranžma, veš ti? Skladbo pač napišem, vmes popravljam in posnamem. Ne vem, zakaj je pri teh zadevah toliko podpisanih pod eno skladbo."

in kaj pravijo sosedje, ko iz mehanične delavnice enkrat ropotajo orodja, drugič pa preigravanja glasbil? "S sosedi imam super odnose. Vajeni so tega, saj sem od malega vedno s čim ropotal."

Fatalka z naslovnice

In kdo je fatalka, s katero smo ’dražili’ v naslovu tega prispevka, Robert Semen pa jo opeva v svoji pesmi? 

Fatalka je v resnici prav vsaka, ki se kdaj pojavi na straneh rumenih medijev in jo za takšno okličejo kreativna peresa tabloidnih pisunov. Neimenovano, čeprav ’vsem znano’ estradnico, pa v videospotu upodobi karizmatična igralka z umetniškim imenom Poca Hontas, ki nas vodi skozi kaotičen svet objav, poziranja in nenehnega iskanja pozornosti. 

Snemanje videa je bilo glede na javnost lokacij več kot zabavno, pove Robert. "Predvsem pogledi drugih ljudi, ko se je naša igralka, sicer hči moje prijateljice tako vživela, da še sami debelo gledali, ker je sicer bolj skromna po naravi in je zgolj zaradi prijateljstva privolila v vse to. Smo pa vse skupaj res na hitro posneli, približno trikrat po dve uri na dveh lokacijah."

Končni rezultat je video, ki si ga lahko ogledate na dnu članka in je tudi sicer dostopen na platformi YouTube Robert Semen (No ones blues) ter družabnih omrežjih, nestrpno pa čakajo, da se bo morda odvrtel še na TV Slovenija 2, tako kot se je prejšnji, ’Spomin v čustva ujet’.

"Težko je priti zraven, če glasba ni narejena po pop proporcih – torej, da je preprosta, gre hitro v ušesa in je nasploh prilagojena ušesom večje množici poslušalcev," potarna, nato pa prizna: "Tudi se ne znam, ne znamo, zares promovirat, Težko se silim nekam v ospredje, a si vseeno želimo odziva. Tako kot si vsak slikar želi, da bi nekoga nagovoril s svojimi slikami."

Zato vztrajajo. "No ones blues smo dejansko le trije ljudje. To niti ni klasičen band. Tu smo jaz, Grega, ki igra kitaro in naredi spot, kar res obvlada, in pevka Tatjana. Smo mehanik, kemik in kuharica v vrtcu."

In kakšni so občutki zdaj, ko so ga zaradi pesmi ’Rumeni mediji’ opazili prav rumeni mediji? "Mi je že nerodno ..."

Rumeni mediji nikogaršnjega bluesa

Vabimo vas, da prisluhnite komadu Rumeni mediji in se, v kolikor vas ta nagovori, naročite na Youtube kanal Robert Semen (No ones blues).

Avtor glasbe in besedila, inštrumenti in vokali: Robert Semen (No ones blues) 

Spremljevalni vokali: Tatjana Kalin, Gregor Arh 

Solo in ritem kitare: Gregor Arh 

Video produkcija: Gregor Arh v sodelovanju s Stara Gara, Zavod za kulturne dejavnosti, Ljubljana.

Mix in mastering: Aleš Zibelnik