Rok Flander: Na Mauritiusu ima hišo

5. 2. 2012 | Vir: Story
Deli

Rok Flander, ki je leta 2007 postal svetovni prvak v deskanju na snegu, je po duši nomad. Zaradi deskanja na snegu in na valovih neprestano potuje ter je v Sloveniji le 50 dni na leto. Priznava, da ne ve, ali se bo kdaj lahko ustalil le v enem kraju.

Ključno vlogo v Rokovem življenju je odigral njegov brat Benjamin, ki ga je vpeljal v šport, čeprav je sam profesor prava. ‘’On mi je omogočil, da sem začel deskati na snegu, in pri tem me je tudi vodil in spodbujal. Imel sem srečo, ker se moji starši niso vtikali v to in jih je moje početje začelo zanimati šele, ko sem osvojil naslov svetovnega prvaka. Zdaj ko vidim, kako neka­teri starši silijo otroke v šport, me ne preseneča, da marsikdo hitro obupa. Verjetno bi bilo podobno tudi pri meni, če bi me kdo silil, ampak sem bil na srečo prepuščen samemu sebi in bratu,’’ se spominja otroških dni.

Rok se sicer profesionalno ukvarja z deskanjem na snegu, a je njegova velika strast deskanje na valovih. Ker je ta šport močno odvisen od vremenskih razmer, mora neprestano potovati na lokacije, kjer so razmere za to najboljše. Prepričan je, da je šport njegovo življenjsko poslanstvo, kar ga močno osrečuje in izpopolnjuje. ‘’Lahko gre za splet naključij, ampak prepričan sem, da ima vsak človek svoje poslanstvo, in če mu ga uspe najti, s tem najde svojo absolutno srečo. Očitno sem rojen za športnika, ne vem pa, kaj bi bilo, če bi živel pred 500 leti,’’ se pošali.

Zaradi svojega poslanstva Rok živi skoraj nomadsko življenje, saj ves čas potuje in je v Sloveniji le dobra dva meseca na leto. ‘’Čeprav neprestano potujem, je moj dom še vedno v Sloveniji. Tukaj imam dom in tako življenje, kot si ga želim. Je pa res, da imam zadnje čase kar dva doma. Pozimi je to Slovenija, sem se vračam med vse­mi treningi, tukaj sem tudi pozno spomladi in jeseni. Poleti pa je moj dom Mauritius, kjer imam trening bazo,’’ razlaga.

Na Mauritiusu si je Rok v zadnjih letih ustvaril svoj drugi dom, kjer ima svojo hišo, avto in prijatelje. Na Mauritiusu tako živi približno štiri mesece na leto, ko je najboljše vreme za deskanje na valovih, hkrati pa je podnebje tam izredno ugodno za izvedbo psihofizičnih priprav na tekmovalno sezono. Velika verjetnost je, da bo po končani športni karieri tam tudi ostal, čeprav še sam ne ve, ali se bo sploh kdaj lahko ustalil na enem mestu. ‘’Verjetno bom tam nekoč ostal, vendar še sam nisem prepričan, ali sem sposoben v enem kraju živeti 300 dni na leto,’’ razlaga iskreno.

Čeprav na Mauritiusu preživi toliko časa, redko poležava na plaži, saj pravi, da nima časa za lenarjenje in v tem ne vidi smisla. Na vprašanje, ali si kdaj privošči dopust, ponudi zanimiv odgovor: ‘’Mislim, da bi moralo življenje biti dopust, ker če ni, je nekaj narobe. Kar delaš vsak dan, bi te moralo izpopolnjevati. In mene ne veseli, da ne vem, kaj bi počel sam s seboj, da mi je dolgčas. Saj si včasih vzamem dva dni in odpotujem kam ali pa samo berem knjige. Vendar je to zame največ lenarjenja, kar ga premorem. Potem že postanem živčen,’’ pojasnjuje.

Rok pravi, da je življenje profesionalnega športnika ekstremno in da je to šele dobro razumel, ko je zbolel. Pred leti je namreč doživel kolaps, saj je bilo njegovo telo izčrpano, in tako je leta 2008 zbolel za pljučnico, zaradi katere mu je izbruhnila še alergija na pršice. Ko je naslednje leto prebolel še mononukleozo, se je odločil, da bo korenito spremenil življenje. Takrat je prenehal jemati vsa klasična zdravila in se začel zdraviti izključno s homeopatskimi, poleg tega pa je začel tudi paziti, da uživa čim bolj biološko pridelano hrano.

‘’Najprej me je bilo strah, ali bom lahko tako nadaljeval z vrhunskim športom, vendar sem ugotovil, da vseeno lahko dosegam vrhunske rezultate. Preden sem zbolel, sem na dan pojedel veliko prehranskih dopolnil, zdaj pa sem prepričan, da je to napaka. Je pa res, da se v mojem športu lahko temu ognem, v nekaterih drugih, na primer atletiki, pa to verjetno to ni tako preprosto,’’ dodaja.

Rok je že od malih nog velik individualist in se zaveda, da ima to tako prednosti kot slabosti. ‘’Zelo težko sem odvisen od drugih. Vedno se poskušam zanašati samo nase in me tudi zelo razjezi, če stvari zaradi drugih ne potekajo tako, kot bi morale. Tako da verjetno ne bi bil preveč uspešen v ekipnih športih,’’ se pošali. Čeprav je že od nekdaj individualist, pa je tudi družinski človek in si nekoč želi ustvariti družino, vendar trenutno še ni čas za to. Zdaj je njegovo življenje posvečeno treningom in doseganju rezultatov.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec