Rok Tamše: Njegov klub - družinska tradicija

16. 10. 2016 | Vir: Story
Deli

Rok Tamše je ime, ki je ljubiteljem športa, sploh nogometa, že dolga leta dobro znano. Visokorasli novinar in voditelj je bil kar deset let prepoznavno ime športa na Pop TV, kjer je leta 1995 začel televizijsko kariero.

Nato je televizijo zamenjal za tiskane medije, a po 11 letih se vrača tja, kjer se počuti kot doma, pred kamere. S simpatičnim Rokom smo poklepetali o njegovem 'comebacku' na našo največjo komercialno televizijsko hišo.

Story: Rok, trenutno delate kot urednik športa pri časopisu. Zakaj se zdaj vračate še pred televizijske kamere?

Z nekdanjimi sodelavci smo se kar nekaj časa pogovarjali, da bi okrepil njihovo televizijsko ekipo, ker imajo v zadnjih dveh letih ogromno nogometa in potrebujejo pomoč v smislu novinarjev in komentatorjev. Ker sem ves čas vpet v nogomet, saj ga spremljam in o njem pišem, jemljem to kot dopolnilo časopisnemu delu. Vedno se mi je zdelo privlačno, da lahko kombiniram med mediji, saj se bodisi na radiu, časopisu ali televiziji počutim kot riba v vodi.

Story: Kaj pa bo obsegalo vaše delo na Pop TV?

Za zdaj je dogovor tak, da ob sobotah in nedeljah vodim studio na tekmah slovenske prve lige. Studio je na stadionu, pred tekmo, med njo in po njej pa so ob meni gostje, s katerimi analiziramo tekmo, ki bodo sicer predvajane na Kanalu A.

Kako poceni in učinkovito odstraniti kondenzacijo in plesen z oken

Story: Kako pa boste usklajevali delo na časopisu in pred kamero?

To je logistično zelo preprosto, saj sem vsako soboto tako ali tako na nogometnih tekmah, ker o tem pišem za časopis. Moje delo na televiziji se razen postavljanja pred kamero ne razlikuje dosti od časopisnega. Koordiniram delo v redakciji in spremljam ves šport, načeloma gre za isti pristop, razlikuje se le v tehničnem delu. In pa seveda, pred kamero je prisoten adrenalin, ki sem ga kar malce pogrešal v zadnjih letih.

Story: Kakšen pa je Rok zasebno, za kamero, ko se ugasnejo studijske luči?

Popolnoma dolgočasen tip. Moj prosti čas zapolnjuje kuža Bobi, devetletni mešanček izjemnega šarma. Sicer pa je vse v mojem življenju povezano s športom, tako ali drugače. Tečem maratone, igram nogomet, hodim na tekme drugih športov, ki jih sicer ne pokrivam, grem pa tudi na koncerte, saj imam rad glasbo. Vendar lahko rečem, da je šport, sploh nogomet, način življenja. Včasih sem ga tudi treniral, zdaj pa ga igram rekreativno. Ves čas sem vpet v ta svet, saj se med drugim družim z nekdanjimi nogometaši in aktualnimi trenerji.

Story: Glede na to, da živite za nogomet tudi zasebno, je kot novinar in voditelj med tekmami težko ostati nevtralen?

Ja, je, ampak če imaš razčiščeno, zakaj si tam in kakšne so tvoje naloge, ti to ne sme predstavljati velikih težav. Eno je, da v svoje delo vpletaš čustva, drugo pa je, da vpletaš navijaška čustva.

Story: In komu so namenjena vaša navijaška čustva?

Vsak pravi moški mora v življenju imeti svoj klub, brez tega ni nič. Tako kot imaš najljubše knjige ali pesmi, imaš tudi svoj najljubši klub. In ta moj klub življenja je Hajduk Split. Preden sem kot otrok sploh vedel, kaj je nogomet, sem vedel, kaj je Hajduk. To je nekakšna družinska tradicija, saj je moj oče njihov navijač.

Story: Pa hodite tudi na Hajdukove tekme?

Seveda. V Splitu je atmosfera nekaj posebnega, saj imajo posebne navijače. Vzdušje je noro, in tudi ko igrajo v prvih treh kvalifikacijskih krogih z neslovitimi evropskimi imeni, pride na tekmo 25.000 navijačev.

Story: Prej ste omenili, da izjemno radi tečete, kaj vam pomeni tek in kaj vam da?

Tek mi enostavno da dober občutek, da se na najbolj preprost način utrudiš. Ne potrebuješ nobenega partnerja, da se z njim dogovarjaš, preprosto greš ven in tečeš. Takrat sem sam s sabo in razmišljam, zraven pa nikoli ne poslušam glasbe. Tako se odklopim za uro ali dve. Najraje tečem po Golovcu, Poti spominov in tovarištva, Mostecu ter drugih ljubljanskih tekaških lokacijah.

Story: Pripravljate se tudi na 21. ljubljanski maraton, ki bo 30. oktobra. Imate kakšne posebne priprave na ta dogodek?

Edino to, da zdaj bolj intenzivno tečem. To je res super družaben dogodek, veliko je adrenalina in dobre pozitivne energije. No, tudi če se ga ne bi udeležil, bi vseeno tekel, ker tek preprosto obožujem, saj se počutim bolj izpopolnjenega. Ne samo da sem fit in v dobri fizični kondiciji, predvsem je pomembno, da si mentalno na mestu, da vidiš jasno, si obenem močan in samozavesten.

Napisala Barbara Majič
Fotografije arhiv POP TV, osebni arhiv

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del

Nova Story že v prodaji

Story 41/2016

Story 41/2016, od 06. 10. 2016