Rok Zavrtanik, založnik in aktivist: Novi človek je človek srca

Premišljeno izbiranje knjig in glasbe spremlja zasledovanje sanj - prebujanja novega človeka. Usoda mu je pred leti namenila avto na igri za srečo – prodal ga je in zamenjal za stari ljubljanski tramvaj ter ga postavil v ljubljanski park Zvezda. Tako se je rodil festival Sanje, ki ima danes za seboj na tisoče dogodkov.

»Za založništvo sem se odločil pred 20 leti, ko me je pretreslo spoznanje, da dela Frana Milčinskega Ježka niso deležna resne obravnave, četudi gre za enega največjih umetnikov slovenske kulture. Večina njegovih del ni bila na voljo javnosti. In pred njim že njegov oče Fran, avtor Ptičkov brez gnezda in Butalcev, ter obenem nekdo, ki je v Avstro-Ogrski dosegel, da se otrokom sodi ločeno od odraslih; mladinski sodnik, pisatelj, humorist in izjemen pravljičar.

V Sloveniji se do danes nismo zares zavedeli njegove veličine, kaj šele, da bi ga znali predstaviti svetu! Morda ob 150. obletnici njegovega rojstva, ki bo letos 3. decembra, to spremenimo. Oba, Ježek in Fran, sta razumela in govorila govorico srca. To so ljudje začutili: zbirka Ježkovih pesmi ni postala le 'best' ampak tudi 'long-seller' in tako omogočila razvoj založbe. Hvaležen sem jim, zaradi njih vztrajam v tem poklicu in zaupam v 'ljudskost'. Danes je umetnikov, ki razumejo in govorijo jezik srca, veliko, vendar je njihov glas zadušen – namerno. Republika Slovenija, ki svojo osnovanost dolguje Prešernu, je v 25 letih našo skupnost pripeljala na raven, ki je nasprotje vsakršni neodvisnosti in samostojnosti, postala je celo nasprotje poštenosti. Najprej so obvdavčili knjigo, potem ustvarjalno delo, zdaj brezsramno razprodajajo Slovenijo.

Na svetu je več kot 5.000 jezikov in le 200 držav – neizčrpna zakladnica tisočletij pa je izpostavljena terorju enega samega jezika – 'jeziku' številk, oblečenih v bilance po meri izbranih. Slovenci večstoletnemu kulturnemu boju prednikov dolgujemo obstoj države in dejstvo, da je danes slovenščina eden redkih (še) priznanih jezikov. Namesto da bi bili svetu luč zavedanja, pa nam vladajo 'osebnosti', ki ne le da ne berejo, temveč so davčno izenačili pornografijo in Prešerna. Rezultat po 25 letih je ta, da imamo pornografijo na vsakem vogalu, literaturo pa z lučjo iščete v knjigarnah, ki neslišno ugašajo. Odgovorni razumejo le govorico številk – predvsem tistih v lastnem žepu. Najstarejša obrt je tako pomlajena. «

Novi človek ...

»O njem je sanjal že Prešeren, napovedal ga je Srečko Kosovel. Danes ta človek – ki je človeku človek – postaja edina izbira. Po drugi strani pa vidimo preračunljivo nasmehljane poglede tistih, ki se postavljajo za krmilo civilizacije – Trump, Clinton, Junker, Pahor, Cerar ... Zanje je vse podvrgljivo, izračunljivo ... kapital in njegov (in nikakor kateri drug) denar sta zavzela mesto Boga. To gre danes tako daleč, da če družini zmanjka nekaj evrov za položnico, leti na cesto, z otrokom in babico vred; država, ki sočasno za težke milijone davkoplačevalskega denarja povečuje budžet za Nato, pa si ob tovrstnih tragedijah pilatov­sko umiva roke. Takšne 'države' seveda ne zaslužijo obstoja. 'Razvoju nasprotne oblike bodo propadle.' Vsi, ki imamo radi človeka, ki imamo radi svoje otroke, smo danes poklicani, da prebudimo človeka. 'Človek-stroj bo uničen!' je zaklical Srečko Kosovel.«

Kako narediti novega človeka?

»Preprosto – prebuditi ga moramo, iz sebe. V pravljicah in starih modrostih je vse zapisano. Zavesti se potencialov, ki nam jih je dala naša prva mati – narava; srce in pamet sta neznanska, morda nedoumljiva darova. Današnja znanost z umetno inteligenco vred pozna komaj delček tega; vendar se odnos do sebe in življenja lahko že jutri zasučeta na glavo. Znanost je danes skoraj izključno dekla kapitala. Nekoč cenjena filozofija in poezija se izgubljata v senci te prizadevne dekle.«

Kaj pa se dogaja s knjigo?

»Knjige se kapitalizem boji kot hudič križa. Znanje, informacije, internet – vse to ogroža delovanje sistema, ki temelji na zanikanju življenja. Že dolgo iščejo načine, da bi omejili in prepovedali neodvisne medije, zasebnost ter omejili internet; pred kratkim so sprejeli zakon, da nam državljanom v primeru izrednih razmer vse te pravice smejo gladko odvzeti. Dogaja se nam Orwell. V ozadju je ista sila, ki je pred 100 leti investirala v fašizem, v nacizem in vojne, ki so sledile. Vojna je za kapitalizem edino stanje, ki mu omogoča obstoj. Če ni razlogov zanjo, si jih mora izmisliti, tako kot si jih je izmislil za vojno proti Iraku, Siriji in zdaj Venezueli; tako kot zadnja leta snuje 'razumno podlago' za vojno proti Rusiji, Severni Koreji, Kitajski. V resnici gre vseskozi za vojno – proti vsem nam, proti človeku.«

Kaj pa se je zgodilo s festivalom Sanje, ki nam je še pred kratkim oživljal sanje po vsej Sloveniji, vaši dogodki, celo branja mladih pesnikov, so bili vselej množično obiskani?

Sanje na strani vladajočih niso dobrodošle – ne tako ne drugače. Danes kulturo umejo in se jo trudijo preimenovati v 'kulturno industrijo', v najboljšem primeru v turizem. Ni pomembno, kaj počneš in kako, da se le številke obnesejo ... Prostitucija postaja koncept javne kulture, namen pa je nevtralizacija ustvarjalnih sil v družbi, osamitev pomembnih pobud. Skratka, resnična umetnost danes živi realnost Prešerna.

A v manjšem obsegu še vedno lahko sanjamo z odprtimi očmi in ušesi ter predvsem srci. In 2. avgusta ob 19. uri se nam ob zaključku Festivala Sanje 2017 na Prešernovem trgu obeta nekaj lepega.

»Nastopil bo World Histeria Orchestra, ki ga gostimo vsako leto, odkar je festival Sanje. To je čudovit projekt, pri katerem sodeluje 80 glasbenikov iz 22 držav z vseh celin, ki nam predstavijo program ljudskih pesmi z vseh koncev sveta! Mi jo tradicionalno povezujemo s poezijo. Sozvočnost in neverjetna lepota ljudskih melodij in ritmov ustvarita energijo, da začara; tudi naključni sprehajalci obstojijo za dve uri. Ker je taka energija. Tako močna energija srca, da premika meje in podira meje in ograje – v nas in izven nas. Glasba je čudovita govorica, saj jo, hvala bogu, razumemo in se nanjo odzivamo vsi.<

Besedilo: Petra Arula
Fotografije: Jaka Babnik, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču