Rokenrol band D KOKKs: "Rokenrol dopušča malo več svobode!"

Rokenrol band D KOKKs: "Rokenrol dopušča malo več svobode!" (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
20. 1. 2017

Če se boste kdaj sprehajali po Kamniku pod Krimom, boste v bližini posesti Petelinovih gotovo slišali zvok kitare in bobnov ter močan vokal. Ustavite se in prisluhnite, da spoznate neobičajno umetniško družino Petelin, ki ustvarja pod imenom D KOKKs. Oče Milan, sinova Anže in Urban ter basist Ivan Klun so štiričlanska zasedba, ki ustvarja dobri stari rokenrol. Pogovarjali smo se z Anžetom.

Story: Ali si petelini ne greste na živce, če se nenehno gledate? So vam petelinji boji domači ali ste harmonični v vsem?

Da bi si šli na živce, to ne ... Vsekakor pa pride včasih do kakšnega nesporazuma oz. prepira. To je povsem normalno in logično, če si v ustvarjalnem prostoru še s tremi, štirimi ljudmi. Pomembno je predvsem to, da se vsi zelo hitro pomirimo in nemoteno ustvarjamo naprej. Vsekakor pa bolj stremimo k harmoniji kot k petelinjim bojem.

Story: Kakšna je vaša družinska dinamika, odkar ste postali bend?

Dinamika se ni bistveno spremenila oz. mogoče so se samo še bolj utrdile neke vezi, ki so bile že tako družinsko močne.

Story: Kako ste sploh postali bend, komu je posvetila lučka?

Oče je že praktično od rane mladosti doma v rokenrolu. S sosedom Janezom Ruparjem sta ustanovila bend, ki je bil zaradi študija, porok in podobnih stvari postavljen na stranski tir. Ampak rockerska duša ne potihne in tako je moral počakati, da otroci dovolj zrastejo, da naredi družinski bend. (smeh) Malo za šalo, malo zares. Ideja je rasla postopoma. Moje pevske arije med likovnim ustvarjanjem v ateljeju so šle v skrajnosti in ni nam preostalo drugega, kot da naredimo rock bend. Urban je bil že vešč na kitari, oče je kupil bobne, k sodelovanju smo takrat povabili Sergeja Pobegajla na basu in to so začetki D KOKKs.

Story: Tako oče kot ti, Anže, sta tudi profesorja, pa imata zaradi tega, ker sta v bendu, kaj več navdušenih študentov? Prihajajo na koncerte?

Res je. Oče je redni profesor na medicinski fakulteti, jaz pa učim na šoli za risanje in slikanje, College of Visual Arts v Ljubljani. Iz osebne izkušnje lahko povem, da so študentje zelo lepo sprejeli celotno zgodbo in ogromno jih je postalo zvestih poslušalcev, ki redno prihajajo na koncerte in nas spremljajo. To je izredno lepo in za to sem jim noro hvaležen. Mislim, da ima tudi oče same pozitivne izkušnje in podporo študentov.

Story: Pa je lažje biti rock zvezda ali zvezda učilnice?

Vse, kar delaš s srcem, se zdi dosti enostavno in je ves vloženi trud hitro poplačan. Morda je razlika samo v tem, da rokenrol dopušča nekoliko več svobode in lahko na odru pustiš tisti del sebe, ki ga v učilnici nisi.

Story: Ste že od nekdaj zelo umetniška družina? Kdo je najbolj zaslužen za te dobre gene? Kakšen prednik predvidevam. (smeh) Kako daleč gre ta veja umetniških Gallusov, glede na to, da je to zelo znan priimek? (smeh)

Ja. Smo zelo umetniška družina. Nekoč sem izjavil, da sem pesnik po mami, slikar po očetu in 'nor' po naravi, in ni daleč od tega. Ko sem potoval po Irskem, ki sem jo začutil kot svoj drugi dom, so mi povedali, da se je prvi znani Gall oz. Gallus rodil prav na Irskem. In resnično smešno je, da imam to deželo v sebi in nore energijske izkušnje, ko sem hodil po tej prelepi pokrajini.

Story: Kdo piše tekst in kdo skrbi za vašo podobo? Kako ste si razporedili delo?

Tekste pišem jaz, za glasbo pa največkrat poskrbi brat Urban. Oče doda ritem in tako nastajajo komadi. Se pa mogoče v zadnjem času vse bolj 'zapiramo' v prostor za vaje in vsi skupaj ustvarjamo. Vsak doda neki del sebe in vsak ima svoje mesto v bendu. Za podobo poskrbi vsak sam, ker imamo vsi dobro izostren občutek za estetiko.

Story: Kje pa vadite in kako bučno je v vaši hiši v Kamniku pod Krimom? Ali so sosedje zadovoljni?

Vadimo pri meni doma na aRT dOMAČIJI, ki je sicer očetova rojstna hiša. Smo kar glasni, a se vedno držimo ure in za zdaj ni bilo problemov oz. pritožb sosedov. Nasprotno, vsi nas zelo podpirajo in ob poletnih večerih sedijo zunaj po terasah in poslušajo. Velikokrat so celo rekli, da nas ne slišijo dovolj. Kamnik pod Krimom je očitno netipična slovenska vas. Tukaj smo vsi prijatelji.

Story: Predvidevam, da doma ni nikoli dolgčas, ali pač?

Ne, dolgčas nam pa res ni. Lahko si predstavljaš naša družinska srečanja.

Story: Kdo ima glavno besedo doma in kdo v bendu?

Verjetno bo najbolj pravično, če rečem, da je doma glavna mami, v bendu pa oče.

Story: Kako vse skupaj komentira mama?

Mama je naša number one (številka ena, op. a.) fenica. Verjetno ni dosti mam na svetu, ki imajo na odru moža in dva otroka?

Story: Zdaj se lahko pohvalite že s prvim studijskim izdelkom, ki je glede na to, koliko časa že obstajate, prišel ekspresno hitro. Kako to?

Yes (ja, op. a.). Pred kratkim je izšel naš prvenec z naslovom Prva. V obdobju dveh let smo ustvarili dovolj materiala za skoraj tri albume. Tako se takoj po promociji spet zapiramo v studio in posnamemo novo plato. Izredno smo ustvarjalni in veliko imamo povedati.

Story: Kako vas sprejemajo kolegi iz glasbenih vrst in kaj pravijo o vaši glasbi? Imate privržence tudi pri 'starih' rokerjih?

Na začetku je vsekakor najtežje nastopati in pokazati izdelke glasbenim kolegom, starim mačkom rokenrola. Sergej Pobegajlo, ki je na sceni že ogromno let, ki ustvarja uspešnice tako doma kot v tujini in ima kilometre odrov za sabo, je od samega začetka verjel v nas, v našo glasbo, našo zgodbo, in to nam je zagotovo dalo neko začetno samozavest. Za zdaj lahko rečem, da dobivamo res samo pozitivne kritike od ljudi iz sveta glasbe, kot tudi poslušalcev, ki nas šele spoznavajo. Ogromno 'starih' rockerjev nas je ob prvih taktih vzelo za svoje.

Story: Je vaša baza oboževalcev zaradi medgeneracijske razlike kaj večja? Kako 'pisana' je generacija poslušalcev?

Vsekakor se pozna, da ima bend razpon od 24 do 61 let. Koncerti so zelo letno razgibani, in to je dobro tako za mlade kot malo starejše. Veseli nas, da lahko v isti dvorani žurajo 20-letne 'smrklje' in nekateri že upokojeni prijatelji D KOKKs.

Story: Kakšne načrte imate za D KOKKs? Ste si zastavili kakšen cilj oziroma kakšne so vaše želje?

Trenutno je v ospredju posneti drugi studijski album in ga potem spet čim bolje in čim bolj predstavljati po odrih. Mi enostavno uživamo na odru in želimo si čim več nastopati, ustvarjati in se imeti the best (najbolje, op. a.).

Story: Če pride v družino kak nov petelinček, ali bo takoj v roke dobil čopič in palico za bobne?

Starejši brat je poskrbel, da sta v družini že dva petelinčka, ki sta resnično naša največja oboževalca. Komade znata na pamet, vsaka stvar je lahko kitara oz. mikrofon. Tako da ima trenutno glasba zagotovo večji vpliv na otroka kot slikarstvo.

Napisala Manja Stević
Fotografije Primož Predalič

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story03/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 03/2017

Story 03/2017, od 12. 01. 2017