Ljubiteljice orhidej so zagotovo že slišale za podjetje Ocean Orhids, ki je edino v Sloveniji, ki se ukvarja z vzrejo in gojenjem orhidej. Danes na leto proizvedejo več kot dva milijona orhidej, ki razveseljujejo kupce po vsej Evropi. Roman Ferenčak nam je zaupal, v čem je čar njihovih orhidej rodu Phalaenopsis.
Story: V bistvu ste moški, ki ste zaslužni za številne nasmehe na ženskih obrazih. Vaše orhideje raznežijo še tako trdo žensko. V čem je čar vaših orhidej?
To je dobro vprašanje. (smeh) Čar je v tem, da naredijo, kar ste vprašali. Phalaenopsis je ena od najbolje prodajanih okrasnih rastlin na svetu. Njena komercialna zgodba se je začela v Tajvanu v 60. letih, v Evropi po letu 2000 in danes je Phalaenopsis prestižna roža, ki izpodriva marsikatere druge rože na trgu.
Story: Vaše orhideje so znane tudi po čudovitih velikih cvetovih, ki pritegnejo poglede ...
Ves njen uspeh se skriva v proizvodnji. Prizadevamo si za to, da proizvajamo z visokim standardom in kvaliteto, po drugi strani pa je kakovost našega proizvoda odvisna od tega, kako dolgo jo gojimo. Torej dalj časa jo gojimo, večja in lepša bo. Ampak pri tem spet ne moremo iti v nedogled, ker nas po drugi strani preganjajo bankirji. (smeh) Iščemo tisto ekonomiko, pri kateri je razvoj optimalen. To vprašanje je tudi na mestu, saj se vsa ta leta (deset let, odkar imamo podjetje) ukvarjamo s selekcijo. To pomeni, da od vseh sort različnih dobaviteljev (iz Evrope in daljne Azije) selekcioniramo rastline (barve, sorte) na takšne, za katere mislimo, da so lepe. Mislim predvsem na to, da izločimo tiste bogatejše, večje rastline. To je naša logika. Torej večja orhideja, večji nasmeh. (smeh)
Story: Leta 2005 se je nekako začela pisati vaša uspešna zgodba. Kako je nastala ideja o gojenju teh tropskih rastlin?
Leta 1997 sem vpisal študij na biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer sem spoznal zdajšnjega poslovnega partnerja in potem tehničnega direktorja podjetja Tomaža Jevšnika. Dve leti pozneje sva se po nekem predavanju pogovarjala o tem, kaj bova po študiju počela. In rekel je, da ima rad orhideje. Da je to zgodba, ki bi bila zanimiva. Strinjal sem se in rekel, da mu bom zgradil rastlinjak in da bova z roko v roki šla skozi to zadevo. To je bilo tudi obdobje, ko so bile orhideje v porastu, takoj smo pomislili na geotermalno vrtino kot vir toplote, ki je konkurenčna, saj orhideje potrebujejo veliko toplote. Nobene konkurenčne proizvodnje ni bilo v bližnji okolici in tudi daljni, če govorim v tem geografskem pasu. Postavili smo ljubezen do orhideje na eni strani, delo in razvoj na drugi strani in potem se je zgodba začela dogajati.
Story: Pri nas ni ustreznega podnebja, ki bi bilo primerno za vzrejo, pa kljub vsemu na 40 tisoč kvadratnih metrih letno pridelate več kot dva milijona cvetočih orhidej. Kam jih prodajate?
Ključni trg je Slovenija. Smo Slovenci in delamo na domačem trgu, čeprav prodamo doma le 25 % vse proizvodnje. Mogoče celo 20, ker smo povečali proizvodne količine. Drugo pa izvozimo v države, kot so Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Srbija, Hrvaška ...
Story: Za takšne količine imate tudi ustrezne rastlinjake. Kaj vse potrebujete, da ustvarite primerne razmere?
Rastlinjak je osnova, objekt, stena in streha, kar je tehnična zahteva. Torej šest metrov višine. Veliko je odvisno od tega, kakšno opremo imaš v objektu. Mi imamo vse od namakanja, osvetljevanja, navlaževanja do hlajenja, ogrevanja, senčilne zavese za senčenje, premičnega notranjega logističnega sistema, prek katerega se rastline vozijo. Ves projekt, objekt je namensko sprojektiran: prvič za orhidejo, drugič pa na osnovi naših podnebnih razmer. Te razmere smo za prvi objekt dobili tako, da smo vzeli 50-letno povprečje Arsa. In nizozemski projektanti so nam nato pripravili konstrukcijo, ki naj bi bila primerna za naše podnebje.
Story: Nekako najbolj priljubljene so orhideje rodu Phalaenopsis. Kaj jih odlikuje in zakaj prav ta vrsta?
Mi imamo samo to vrsto in znotraj te obstaja na milijone sort. Vsak dan nastaneta dve novi, karikiram. Mi pa jih proizvajamo 60 sort. Zdaj si lahko zamislite, kako pomembno je odbiranje pravih barv za prodajo. Za nas kot za proizvajalce je pomembno, da je produkt enostaven za proizvodnjo (enostaven seveda takrat, ko imaš pravo tehnologijo). Orhideja rodu Phalenopisis je v tem smislu enostavnejša za proizvodnjo, ker ji mi 'točno povemo', kdaj naj cveti. Torej jo z lahkoto kontroliramo. Danes se odločimo, da želimo, da cveti, naredimo tehnološki premik in ona bo zacvetela natančno po načrtu. Vse druge orhideje niso takšne. Težko jih nadzoruješ v takšnem obsegu in potem se ti lahko zgodi, da ti zacveti ves rastlinjak naenkrat. Pa ne recimo za valentinovo, ampak sredi junija, ko se vsi že odpravljajo na morje. Po drugi strani pa je za končnega potrošnika zanimivo, da Phalaenopsis potrebuje podobne razmere za svojo rast in razvoj, kot jih imamo doma. 23-25 stopinj je neka povprečna temperatura v stanovanjih in tam rada uspeva. Prav tako ima ta orhideja velik cvet (v nasprotju z drugimi), zdrži veliko dlje kot vse druge orhideje, ima veliko barvno paleto, ki se stalno veča, in mislim, da so prav to konkurenčne prednosti.
Story: Kako dosegate to vrhunsko kakovost pri vzreji orhidej?
Čas. Dlje ko jih gojimo, boljša je kvaliteta. Gnojila niso tako ključna, ker rastlina potrebuje zelo malo gnojila za svojo rast, in seveda je pomembno podnebje. Da ne pozabim še dobaviteljev, kamor spada nabava kakovostnega repro materiala. To so ključni parametri za kakovost.
Story: Veliko žensk pravi, da nimajo prave roke za orhideje. Imate kakšne skrite namige, kako negovati orhideje v domači oskrbi po tem, ko odcvetijo?
Osnovno pravilo je, da vsak novi list predstavlja novo cvetno steblo. Treba se je osredotočiti na to, da zraste nov list. Za to pa potrebuje rastlina 5-6 mesecev. Ko bi novi list zrasel, bi se teoretično pojavil pogoj za novo cvetno steblo. Ne zalivajte jih preveč. Raje naj bodo suhe. Zalivajte jih na 10-14 dni, in to tako, da jih dobro zalijete in pustite odcediti. Rade imajo suho in mokro obdobje. Ne smete jih postaviti neposredno na sonce in ne smete jih imeti na prepihu. Pa tudi pri presajanju vam ni treba pretiravati. Po petih, šestih letih, ko iz lončka pride veliko korenin. Drugače bi vam morale zacveteti januarja, saj sta od septembra nižja temperatura in krajši dan. Rastlina doživi šok in šok je za rastlino cvetenje.
Story: Sama sem jih recimo zalivala tudi s prekuhano vodo (menda ima naša voda preveč kamna, česar pa orhideje ne marajo) in res so mi zelo dobro uspevale. Je tudi v tem kaj resnice?
Ja. Pravzaprav vse. Mi v svoji proizvodnji ne uporabljamo druge vode kot deževnice, ki je 'mehka' voda in nima kalcijevega karbonata, ki je problem pri orhidejah. Te rastline v naravi rastejo v krošnjah dreves in so 'navajene' samo na deževnico. Doma prekuhavati vode sicer niti ni treba, če bi bila postana, je že dovolj. S tem, ko vodo stoji, čez nekaj časa izhlapi tudi klor, ki ga orhideje ne marajo preveč.
Story: Kako pa je z lego pri vzreji orhidej? Vaše podjetje je na lokaciji, ki vam zagotavlja strateško prednost zaradi izrabe geotermalne energije. Nam zaupate kaj več?
To je zgodba, ki jo v Sloveniji razlagajo vsi, še najbolj pa tisti, ki ne vejo, za kaj gre v tem poslu. (smeh) V bistvu gre v našem primeru za vrtino, zvrtana do globine 1600 metrov. Se pravi do točke, ker je vodonosnik z ogreto vodo. To ogreto vodo dvignemo, ji odvzamemo toploto in s to toploto ogrevamo rastlinjak. To je ena izmed naših konkurenčnih prednosti. Druga prednost je geografska lokacija. S te strateške točke lažje prodamo produkt recimo na Dunaj kot pa Nizozemci, kjer je največja baza teh rastlin. S tega vidika smo konkurenčnejši. Tudi strošek dela je naša konkurenčna prednost, saj panoga spada med delovno intenzivne. To so tri ključne prednosti. Ne smemo zanemariti niti podnebja. Pri nas je, recimo, več sončnih ur kot na Nizozemskem.
Napisala MIMA, fotografije MIMA