Rosvita Pesek je z ganljivim zapisom razkrila, kako se je počutila ob sinovi poroki: "Čustveno, vznemirljivo, popolno!"

To je velik korak za vsako mamo, česar tudi Rosvita ni skrivala, saj je z lepim zapisom na svojem Facebook profilu opisala, kako se je počutila na sinovi poroki, v njenem opisu pa se bo zagotovo prepoznal marsikateri starš. Ob tem je objavila tudi čudovito sliko mladoporočencev.

"A kako, da je bilo? Hm.
Glede na to, da zmorem svoje vtise ubesedit šele drugi dan po dogodku, bi rekla da v prvi vrsti Čustveno.
Že to, ko sta Filip in Nastja pred kakšnim letom napovedala, da se bosta 20. 6. 2020 poročila, je v grlu nastal cmok. Mi, Filipovi starši tega nismo zmogli, niti takrat, ko smo bili družina, niti v kasnejših zvezah. Zdaj so nam zgled za združitev v "dobrem in slabem" pokazali naši potomci.
Štanjel. Trg bogate kulurne dediščine, stoletni park, Grad, grajsko dvorišče, obzidje... Kras z vsem kar sodi k njemu.
Ozirali smo se v nebo. Ko so dve uri pred dogodkom padle 4 kaplje, niti pomislili nismo upali...Ob 17h je sijalo sonce. Vetrič, vodni motivi, povsod cvetje, in potem....po hribu, ob spremstvu očeta, prihajajoča nevesta. Z najlepšim šopkom. S šopkom pisanih potonk. Nastja Kramer kmalu zatem Pesek. Čakal jo je pred okrašenim obokom in že prvič z rosnimi očmi Filip Pesek
Omerzel.
Za spremljavo s svojim glasom...Eva Boto.
Potem smo večkrat obrisali oči. In maskaro. Presenečanja so si sledila. Ženinova priča, Dani, se je v trenutku prelevila v matičarja, polbratec Leon je prinesel prstana...Starši, dedki, prijatelji, sodelavci smo čisto plitvo dihali....
Dvakrat DA. In dva nasmejana in srečna obraza. Postavna, lepa, zaljubljena, mlada. Ki sta se vseskozi iskala. Mame
to opazimo. Njuno bližino, pogrešanost, dotik, v katerem neizmerno uživata. Par, ki je svojo poroko načrtoval v vsako najmanjšo podrobnost. In teh je bilo res veliko. Od kulinaričnih, stilskih do glasbenih.
V parku, na dvorišču, v dvorani. V njej sta ona2 zaplesala za nas - prvi ples. Ki je terjal nekajmesečni trud.
Včerajšnji dan sem potrebovala zato, da bi se prizemljila. A zdi se mi da še danes lebdim. Ne morem stopiti na tla. Podobno kot takrat, pred 25 leti, ko se je rodil...
Ja, hm? Kako je bilo? Čustveno, vznemirljivo, popolno - tudi za nas starše.
In verjetno je za vse starše tako. V svoje otroke projeciramo naša pričakovanja, sanje, želje....In prekipevamo, ko nam jih uresničijo."

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču