Rudi Šantl slavi 40 let

Kljub veliki ljubezni do glasbe ima do današnje glasbene scene kritično mnenje.  (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Nova
9. 2. 2014

Ljudje ob okroglih jubilejih delamo različne inventure. Enkrat bolj, drugič manj stroge. Eni bi še enkrat naredili vse prav enako, drugi popolnoma drugače, tretji nekaj vmes. Priljubljeni in kot bi lahko že rekli legendarni štajerski muzikant Rudi Šantl se z 'okroglo bilanco' srečuje prav te dni. Obeležil bo namreč 40 let življenja in poti v svetu glasbe.

"Kakorkoli obrnem in kakorkoli računam, je 40 let od takrat, ko sem se zares začel ukvarjati z glasbo. Je veliko? Je malo? Kakorkoli, mine in minilo je, se mi zdi, mimogrede," pravi okrogli jubilant. Kje je že leto 1974, ko se je v zgodnji mladosti začela njegova pot v svet petja, melodij in not! Na tedaj zelo znani in priljubljeni oddaji Pokaži, kaj znaš.

Rudi

Da zares zna, ni bilo nobenega dvoma in tudi nobene težave ni bilo z nastopom. Morda takrat še ni vedel povsem natančno, da bo glasba njegov kruh v dobesednem pomenu besede, ni pa bilo dvoma, da bo pomemben del njegovega življenja. Po uspešni predstavitvi širšemu slovenskemu občinstvu je namreč začel študirati glasbo pri profesorju Milošu Brišniku in leta 1976 postal najprej zborist, nato pa tudi solist v SNG Maribor.

Številne je nemalo presenetil, ko je po poldrugem letu zapustil operne vrste in se z ansamblom Krček podal na turnejo po Nemčiji. Muzikant v njem mu namreč ni dal miru, čeprav so mu napovedovali lepo kariero na opernih deskah. Morda je bilo prav to vzrok, da se je po treh letih vrnil tudi v operne vrste. Služba v operi, prosti čas v zabavni in narodno-zabavni glasbi. Začel je sodelovati z različnimi ansambli in leta 1980 z ansamblom Vikija Ašiča prvič nastopil na Ptujskem festivalu. Za polko S harmoniko po svetu so prejeli prvo nagrado, kar jim je dalo poguma in volje za nadaljnje delo.

Štajerci na odru

Istega leta je prvič zapel tudi na Festivalu narečne popevke v Mariboru in na festivalu v italijanskem Števerjanu, nato pa se je pridružil fantom, s katerimi skupna pot je v izdatni meri obeležila njegovo življenje muzikanta. Začel je namreč prepevati pri ansamblu Štajerskih sedem. To je bilo, kot mirno lahko rečemo, njihovo zlato obdobje.

Rudi Šantl

Štajerci po pripadnosti in Štajerci na odru so poleg številnih nastopov doma obredli tudi dobršen del sveta, prav tako pa so nizali tudi različne nagrade na festivalih, izborih, lestvicah. V tistih letih so bili eden od najbolj znanih, najbolj priljubljenih in najbolj delavnih ansamblov. Pri tem je zanimivo, da so fantje želi uspehe tako v narodno-zabavni kot zabavni glasbi in so v tistih časih bili zato nekakšne bele vrane. Izvajalci so se namreč nekako strogo ločevali po zvrsti in se svojih tudi držali, medtem ko se je sedmerica pogumno podala v oboje vode.

Mogoče ima pomemben del zaslug za to prav Rudi, saj je vso kariero bil izrazito raznovrsten pevec. Njegov glas in barva mu namreč omogočata, da se lahko poda v zares vse zvrsti, od opere, zabavne glasbe, narodno-zabavne, kancon in še bi se našlo kaj, poleg tega pa je tudi sicer vedno rad pel vse. Od neštetih nastopov, ki so jih imeli doma in na tujem, se najraje spominja dveh koncertov, ki sta bila jubilejna. Leta 1995 so fantje imeli 10-letnico v Slovenskih Konjicah, leta 2000 pa 15-letnico v Cankarjevem domu. Njihova skupna pot je trajala 16 let, od leta 1985 do 2001. Potem pa so se njihove poti razšle. Zanimivo je, da javno pravzaprav nihče od njih nikoli ni povedal, zakaj, ampak so se razšli mirno. Rudi je tako leta 2001 stopil na samostojno glasbeno pot in dobil status samostojnega glasbenika.

Poenotena številka

Njegova glasbena pot nikoli ni bila dolgočasna, a kljub temu pravi, da ne ve, kdaj so minila štiri desetletja. Nepogrešljivi in velik del takšnega življenja so namreč potovanja, saj so glasbeniki neke vrste ambasadorji dobre volje in večni popotniki. Kljub napornosti in dolgotrajnosti s potovanji nikoli ni imel težav, meni, da je to tudi velika sreča.

"Prav zaradi tega in s pomočjo glasbe sem srečal nešteto ljudi in videl kraje, ki jih sicer ne bi. Brez dvoma lahko rečem, da je glasba obogatila moje življenje in vesel sem, da sem z njo tudi drugim prinašal radost ter dobro voljo. Je zares univerzalni jezik, ki povezuje ljudi povsod in ne pozna meja," pravi. In prav to je tisto, kar odtehta manj prijetne stvari, ki so kot v vsakem tudi v poklicu glasbenika. Rudi dobro ve, o čem govori.

Dvakrat je prečesal Avstralijo, osemkrat Kanado, Ameriko, Argentino, Japonsko, Evropo in druge dežele. Pel je s Heleno Blagne, Alfijem Nipičem, Terezo Kesovijo, Vinkom Cocejem in številnimi drugimi pevci doma in na tujem. Njegova odrska štiridesetletnica je zanimiva tudi v povezavi z njegovimi skladbami. Rudi je namreč ob prepevanju tudi avtor nekaterih tekstov in melodij, ki jih je naključno in prav tako okroglo štirideset.

Kritičen do televizije

Kljub veliki ljubezni do glasbe pa ima do današnje glasbene scene kritično mnenje. Včasih so bili pogoji neprimerljivo strožji in selekcija neusmiljena. Potrebni so bili glas, posluh, smisel za glasbo. Peti, pisati in skladati ni mogel kar vsakdo, danes pa poleg drugega pogreša tudi petje v živo, ki ga je vse manj. Tudi do siceršnje situacije je kritičen.

"V tujini imajo drugačen odnos do pevcev in glasbe. Vsak nastop je plačan s honorarjem. Naša televizija, na primer, pa je do glasbenikov zelo mačehovska in tisti, ki so pri koritu, kot se reče, se ponavljajo dan za dnem. V naši glasbi je pač tako, da se znajdeš in orješ, kot sam veš in znaš. Vesel sem, da je meni uspelo in da še vedno prečkam nove poti, saj še nisem rekel zadnje in sem od glasbe živel vse življenje," pravi.

Rudi

Tako ga med drugim čaka snemanje še nekaj pesmi, nato pa nova zgoščenka, ki se je že veseli. In prihodnost? "Petje in nastopanje, kaj pa drugega? Mislim, da se glasbe ne bom nikoli naveličal. Ah, mogoče še naslednjih štirideset?" v smehu načrtuje. In če bi se še enkrat rodil, kaj bi bil? "Glasbenik, glasbenik in še enkrat glasbenik!" izstreli.

Rudi zasebno

Ob svojem glasbenem vandranju je ustvaril tudi družino, ki mu jo je kljub pogosti odsotnosti uspelo usklajevati s službo. Ko je bil zdoma, je bila glava družine žena Zdenka, s katero sta imela hčerki Mojco in Petro. 

"Če žena ne bi imela razumevanja za moj poklic, ne bi šlo, ker to preprosto ne bi bilo mogoče. Če živiš od glasbe in želiš družino ali partnersko zvezo, moraš najti pravega partnerja. To pa ni vedno lahko, niti mogoče. Vesel sem in cenim, da mi je bila dana ta sreča, čeprav tudi na pevski poti nisem imel kakšnih nepremostljivih preprek. Lahko bi rekel celo, da so se mi marsikdaj vrata odpirala tudi sama," pravi pevec, ki je tudi že živahni dedek 14-letni vnukinji Sarini.

Na neki način je zanimivo, da pa se kljub njegovi uspešni poti in talentu, ki ga je podedoval naslednji rod, po Rudijevih glasbenih stopinjah ni podala nobena od hčera ali vnukinja. A kot pravi, nikoli ne veš in nikoli ni prepozno. Rudi, ki še vedno izredno rad prepeva in nastopa, je tudi že upokojenec. Zdaj je doma sicer več, kot v najbolj aktivnih letih, a še vedno mu nikoli ni dolgčas. Prosti čas rad prebije z družino ali prijatelji, s katerimi med drugim tudi tečejo za kondicijo. "Imamo psičko Lolo, ki jo vzamem na sprehode v naravo, rad pa zavijem tudi v kopališča," pove.

Napisal: Roman Turnšek

Priporočamo