Vsestranski glasbenik Rudolf GAS že dolgo skrbi za vse ljubitelje kakovostne glasbe. Zdaj predstavlja novo različico skladbe Lahko me ljubiš, s katero je pred leti navdušil sam, tokrat pa jo je zapel v duetu z Evo Hren. Eva je namreč za oddajo Moja pesem, tvoj glas na TV3 predelala to skladbo in ji dala svežino, tako da je duet logično nadaljevanje. Z Rudolfom smo govorili tako o njegovih preteklih podvigih kot o najnovejšem videospotu.
Vsestranski glasbenik Rudolf GAS že dolgo skrbi za vse ljubitelje kakovostne glasbe. Zdaj predstavlja novo različico skladbe Lahko me ljubiš, s katero je pred leti navdušil sam, tokrat pa jo je zapel v duetu z Evo Hren. Eva je namreč za oddajo Moja pesem, tvoj glas na TV3 predelala to skladbo in ji dala svežino, tako da je duet logično nadaljevanje. Z Rudolfom smo govorili tako o njegovih preteklih podvigih kot o najnovejšem videospotu.
Na javno sceno ste stopili kot vodja zasedbe k.u.t GAS …
že v srednji glasbeni šoli smo začeli igrati in spoznavati nove vode funka in soula, torej od Jamesa Browna do Marwina Gaya … Vsekakor je bila naša 14-članska zasedba k.u.t. GAS velika posebnost v Sloveniji, stilno in številno. Bili smo entuziasti, predstavili smo se s svojo avtorsko glasbo, ki smo jo posneli v studiu 26 RTV Slovenija. Nastal je suveren album, ki smo ga posneli v živo s kar 14 glasbeniki naenkrat.
Še danes se spominjam, kako izjemno je bilo snemati z Vladom Kreslinom pesem To love somebody … Voditi skupino pa je bilo zelo naporno, saj je bilo veliko dela že z logistiko. Nismo imeli velikih kombijev, sredstev, da bi skupaj prišli na vaje ali nastope. Najpomembnejši dejavnik, da smo sploh zdržali skupaj od 1993 do 2000, je bil entuziazem … Pokazalo se je, da je številčnost res velik izziv.
Je bil za vas poraz, da ste morali razpustiti tako številčno skupino?
Tega nisem osebno jemal. Vedel sem, da bom zagotovo sam ustvarjal še naprej. Rodil se je Playboy, Alan Hranitelj je naredil fenomenalno kostumografijo, Klemen Dvornik je režiral, sodelovala je tudi Meta Podkrajšek, Ali En je napisal besedilo. Boljše ekipe ne bi mogel imeti! To je bilo leto 2001, ko je revija Playboy prispela v Slovenijo in je bila Tina Gorenjak fotografirana v prvi številki. Video spot je bil narejen šaljivo, samoironično, preoblačil sem se v številne kostume, tudi papeža, Georgea Michaela …
Številni takrat niso razumeli bistva skladbe, spota in sarkazma. To je bil le izlet, pozneje med letoma 2001 in 2005 sem se resnično predal in posvetil glasbi, ustvarjanju in produkciji. Nastal je prvi samostojni album RG Style. Najbolj predvajana in karakteristična skladba je bila Lahko me ljubiš, za katero sem tudi posnel video. Snemali smo v kavarni Nebotičnika, ki pa je bila takrat zapuščena. Sam sem jo čistil in pripravil za snemanje. Kostumografijo je spet prispeval Alan hranitelj, režijo pa Jasna Hribernik. Vključenih je bilo veliko statistov, tudi big band, vse je bilo postavljeno v čas prve polovice prejšnjega stoletja.
To pesem sta zdaj predelala z Evo Hren. Kako se je to zgodilo?
Na gostovanju v oddaji Moja pesem, tvoj glas si je Eva od mojih pesmi izbrala Lahko me ljubiš, tako sem jo na sveže priredil za njen glas in potunkal v še bolj subtilno filmski žar. Glede na izjemno Evino izvedbo v oddaji sva se odločila za duet. Izkazalo se je, da pesmi prav pristaja žensko-moški dialog, ki ga je že 2005 osmislila Vesna Milek.
In spet sta snemala videospot … Ste tudi tokrat sami pometli pred začetkom?
Ni bilo potrebe, je bilo pa kar nekaj dela s pripravami na snemanje, saj smo imeli dva snemalna dneva s štirimi scenami. Video bo nastal v okviru Abrams production in bo bogato dramatično in scensko obarvan.
Ali ste sploh kaj zaslužili od svoje glasbe, glede na to, da ste vedno izbirali le najboljše sodelavce?
Nekaj sem zaslužil, malo celo od Sazasa! Največ sta mi dodali pesmi Erotika in Lahko me ljubiš. Hvaležen sem za take vrste honorar, saj je to lepa in pravična nagrada za avtorje! Če se le da, vedno poskrbim za številčno skupino glasbenikov ali ekipo za snemanje spota.
Po končani spomladanski karanteni sem snemal video spot za pesem You should fly in tudi v tem spotu nas je bilo 20 ali celo 25. Zdi se mi, da ima vsaka duša, ki sodeluje pri nekem projektu, svoj pečat, da nekaj prinese … Prostor za ta spot smo opremili zelo retro iz šestdesetih let in dolgočasna soba je ponovno zaživela. Dva dni smo nosili v prostor rože, preproge, stare kredence, luči …
Torej greste na vse ali nič in vas ne zanimajo kompromisi?
Tako je, vse ali nič. Rad vidim, da gre v smeri, kot sem si zamislil, čeprav kdaj ni idealno. Pri tem pa je super imeti ob sebi ljudi, ki so kreativni in ne zagledani vase. Včasih gre za malenkosti, ki na koncu naredijo nekaj več. Za spot You should fly je koreograf Matic Zadrovec pripravil le nekajsekundno koreografijo, za plesni vložek Tjaše Žibert in baletnega solista Kenta Yamamota, ampak ravno to mi je naredilo dodatno veselje v spotu.
Kaj nimate težav s tem, da ste enkrat pod sojem žarometov, že naslednji trenutek pa čistite prostor za spot?
S tem res nimam težav. Kakor zasebno, tako profesionalno. Podobno se zrcalijo tudi stili v moji glasbi. Ni mi všeč samo soul glasba, ali pa džez, ampak tudi rock, klasika in filmska glasba. Vsak moj album odseva širok nabor stilov, ki so neka moja mešanica in podpis.
Kako vzdržujete kondicijo? Ali je redna vadba v opisu vaših del, glede na to, da ste kot vodja big benda zaposleni v Slovenski vojski?
V orkestru slovenske vojske imamo enkrat letno preverjanje gibalnih sposobnosti, kjer merijo čas glede na leta. Treba je preteči 3.200 metrov, narediti določeno število sklec in trebušnjakov v dveh minutah …
Koliko sklec in trebušnjakov torej naredite?
Veliko jih naredim, pravzaprav vse, in to vzdržujem že 20 let. Ugotovil sem, da fizična aktivnost pomaga pri kreativnosti in počutju. Zelo mi je všeč vadba v fitnesu, tudi tek v naravi me polni in razveseljuje. Kot mladostnik sem treniral atletiko, zato mi je tek ostal blizu, po 40. letu pa sem želel pridobiti tudi malo mišične mase, ki je pomembna za pravilno držo. Vsi glasbeniki postajamo ‘kriplji’ zaradi čudne, prisilne drže glasbil, vaditi pa moramo vsak dan …
Kateri inštrument vadite vsak dan, glede na to, da igrate vse mogoče?
Vsak dan vsaj malo pojem, temu pa sledijo trobenta, kitara in klavir - po potrebi. Tudi produkcija me zelo zanima in pri tej stvari čas hitro drvi. Vsekakor je pomemben stik z instrumentom, odnos mora biti kontinuiran, drugače postajamo togi in težki. Ne vadim toliko, kot sem na akademiji. Po potrebi.
Torej lahko z leti manj vadite?
Ni nujno, kakor kdo. Z leti se kakor fizično razvija tudi mentalna kondicija ob vadbi na instrumentu, mišice imajo svoj spomin, tako da lahko prideš po nepredvidljivi pavzi hitreje nazaj v lahkotno igranje.
Kakšno bi bilo vaše življenje brez glasbe?
Narava mi je zelo blizu, zato bi bil verjetno vrtnar. Imam okoli 70 lovorikovcev, ki mi izvrstno uspevajo. Zelo rad delam z rastlinami in tudi v mojem studiu je 11 rož. Imam tri velika okna za široke snope svetlobe. Moj studio ni ravno tipičen, ima svoj žar in večnamenskost. Ko se je hiša gradila, sem v temelje vstavil tudi kristale po feng šuju in osmih straneh neba, saj mi to veliko pomeni. In kdor pride delat ali le na obisk v studio, se tam dobro počuti.
Ali bi zdržali brez petja?
To pa ne! Nikoli. Kako naj letim brez kril? Petje je najvišje na lestvi izražanja in odkrivanja moje duše. Mavrica vseh odtenkov življenja, prek katere lahko živim pesmi, jočem in vriskam.
Napisala: Sonja Javnornik // Fotografiji: Luka Rudman
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
