Vsi, ki dobro poznajo dramskega igralca, stand up komika in voditelja, Tadeja Toša, vedo, da se bo vedno dobro odrezal, pa naj bo v vlogi povezovalca, stan-up komika ali voditelja prireditve. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je v Hali Tivoli oral ledino slovenskega stand-upa.
Pravzaprav ste tisti, ki že vrsto let kroji odrsko kot tudi televizijsko komedijo. Se kdaj naveličate svojega dela?
Nisem se še naveličal. (smeh) Res pa je, da je najlažje biti inovativen in kreativen takrat, ko ni treba.
Kaj vas pri vašem delu najbolj izpopolnjuje?
Delam za občinstvo. Če so gledalci zadovoljni, sem zadovoljen tudi jaz. Trudim se, da v svojem programu ponujam raznovrstne teme in jih obravnavam zanimivo in zabavno.
Zelo aktivni ste tudi na družabnih omrežjih. Samo na FB vas spremlja okoli 40 tisoč ljudi, imate tri polne zasebne profile s pet tisoč 'prijatelji', torej bi čez palec lahko rekli, da vas spremlja 55 tisoč ljudi. Kako gledate na tovrstno neposredno komunikacijo?
Trudim se biti prisoten tam, kjer je občinstvo. Res je, kar nekaj se nas je nabralo na družabnih omrežjih. Izražam se v vlogi Tadeja Toša, deloma kot javna osebnost, deloma pa tudi zasebno.
Ste imeli kdaj zaradi kakšne izjave ali zapisa težave?
Ne vem, zakaj bi jih imel, moji nameni niso nikoli slabi. Za zdaj ni bilo težav. Se zgodi, da se kdo na kakšno izjavo odzove bolj odločno, ampak na javnih omrežjih je to vseeno malce drugače, kot je na spletnih forumih.
Vam je v izziv, da lahko prispevate lastne komentarje k določenim temam, recimo na prireditvi, ki jo vodite?
Menim, da je to nujno, in to je del mojega načina vodenja. V tujini velja, da je komik opazovalec dogajanja, komentator, ki hodi po robu in kdaj tudi stopi čez.
Katere teme so najbolj občutljive in katere sprožijo največji val smeha pri občinstvu na stand upih?
Odvisno od lokacije, trenutka, občinstva in trenutnega medijskega konteksta. Stand up je kakor časopis – politika, kultura, zanimivosti iz sveta, šport, finance, zdravje, po svetu, avtomobilizem, črna kronika, vreme, mali oglasi ... Delikatne teme bi najbrž bile: pedofilija, nekrofilija, šale na račun kakšne šalam nenaklonjene religije ... to.
Ste že kdaj mislili, da bo predstava dobra, pa ni bilo tako? In kaj je šlo narobe?
Na začetku sem imel neko fiksno predstavo o tem, kako naj bi potekale zadeve na odru. Včasih se mi je temu uspelo približati bolj, seveda pa se je tudi zgodilo, da se kakšen nastop ni posrečil. Zdaj se s tem ne ukvarjam več. Na odru dajem vedno vse od sebe in to je to.
Lani maja, če se ne motim, ste v družino končno dobili sina. Kakšno je bilo življenje v družbi dveh žensk in kako se je zdaj dinamika spremenila, ko sta tu dva fanta in dve punci?
Pravzaprav so bile tri! (smeh) Dora, Eva in Julija. Sprva smo mislili, da pričakujemo še eno punčko. Življenje se je z Andrejevim rojstvom spremenilo na lepše.
Kaj zanima Evo in Julijo? Ali Eva kdaj obišče očeta na stand upih ali gledaliških predstavah?
Punci sta različni. Eva je bolj umetniški, Julija pa bolj tehnični tip. Eva gleda, Julija pa prime. Na moje predstave še ne hodita, to ni program za otroke. Humor ju zanima, trenutno sta v fazi Butec in butec.
Je Eva že v šoli?
Ne še, letos jeseni gre.
Kaj pa Julija, kaj ima rada? Vam kdaj ponagaja?
Julija je mali živec. Sicer sta čudoviti punčki. Vedno sem vesel, ko ponagaja ali ena ali druga.
Kdo ima pri vzgoji glavno besedo?
Mama, se ve.
Pred vrati so velikonočni prazniki. Kako boste preživeli veliko noč?
Načrtujemo za dva do tri dni vnaprej, tako da do praznikov še nismo prišli. Najverjetneje na Kicarju.
Kaj vam pomeni ta praznik?
Začetek pomladi in čas za družino.
Se spomnite, kako ste veliko noč preživljali kot otrok?
Pri babici smo barvali jajčka in risali po njih, spoznavali smo hren. (smeh)
Kaj vam je iz tistega otroškega časa ostalo najbolj v spominu?
Hren.
Kakšne pisanke po navadi ustvarjate? Prevzame to delo vaša Dora?
Pisanke so bolj v pristojnosti babice.
Ali veste, zakaj se za veliko noč barvajo jajca?
Nimam pojma, vem samo, da so jih nekateri v starih časih barvali za prvi maj.
Kaj ne sme ob jajčkih manjkati na vsaki obloženi mizi?
Kvinton.
Je pomembno, kako živimo in kaj počnemo v življenju?
To je najpomembnejše – to smo.
Kaj pa menite o kompromisih? Ali vaš ego kdaj trpi zaradi njih?
Menim, da znam precej dobro oceniti okoliščine, v katerih se znajdem. Če prepoznam potencial za rast in razvoj, sem pripravljen tudi na boleče kompromise. Če zavoham 'bullshit', potem pa ne.
Nekje sem zasledila, da je za vas poseben ritual likanje. Sploh srajc. To drži?
To sem nekoč nekje izjavil – in ta izjava me od takrat spremlja. (smeh) Sicer pa, ja, rad likam srajce, ker je to po eni strani iniciacija v predstavo, po drugi strani pa me sprošča delo, pri katerem so možgani na 'off'.