V šov letošnje Kmetije se je odločila prijaviti zaradi svoje ljubezni do živali in narave, težaško kmečko delo in neugodne življenjske okoliščine pa ji nikakor niso prišle do živega. »Težkega življenja sem vajena, saj mi ni bilo postlano z rožicami.« In res ji ni bilo.
Z nami je delila svojo življenjsko zgodbo in nam zaupala marsikatero podrobnost tako iz njenega življenja kot za časa njenega bivanja na Kmetiji.
O življenju na kmetiji
Tedni, ki jih je preživela na Kmetiji, ji ne bodo ostali v slabem spominu. Prav tako meni, da je ni nič prizadelo v tolikšni meri, da se ne bi še enkrat prijavila v ta šov, če bi lahko ponovno izbirala.
»Vse mi je bilo ok. Le ti ljudje, ki so bili na Kmetiji, so me s svojim obnašanjem presenetili. To opravljanje, igranje ...« Še posebno o Damijanu in Deji nima najlepšega mnenja. »Deja je slabo vzgojena, Damijan pa je meni očital stvari, ki jih je sam delal.«
A če ji tekmovalci ne bodo ostali v najlepšem spominu, pa to isto ne velja za druge udeležence šova: »Vsi so bili boljši. Snemalci, novinarji ...«
Drugače pa ji je bilo življenje na Kmetiji načeloma všeč.
In kaj bi Sabina naredila z denarjem, če bi zmagala? Povedala nam je, da bi denar razdelila med ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zase bi obdržala le toliko, kot potrebuje za operacijo oči, popravilo zob in nakup avta. »Drugo bi razdelila!«
Odkrito o zasebnem življenju
»V življenju sem doživela že toliko, da bi o vsem tem lahko napisala roman,« je zgovorna Sabina za začetek povedala o svojem zasebnem življenju.
Rojena je bila v Bosni, natančneje v Bihaću. Tam je živela do svojega 20. leta, zatem se je preselila na otok Cres. Tja sta s tedanjim možem odšla v upanju na boljšo prihodnost. »Šli smo s trebuhom za kruhom.«
Na otoku Cres sta z možem živela dve leti. In tam se jima je rodil tudi prvi otrok, hčerka Saliha. »Rodila sem v Rijeki.«
Takrat je bil zaposlen samo mož in z eno plačo je bilo težko shajati. »Potreba po bojšem zaslužku je bila velika, a zaradi rojstva hčerke nisem mogla delati,« o tistih časi še zamišljeno pove Sabina in doda, da se jima je po dveh letih življenja na otoku Cresu ponudila možnost, da pridejo v Slovenijo. Priložnost sta takoj zagrabila, saj je imela Sabina v Sloveniji že brata in svakinjo, na katera se je lahko obrnila po pomoč. Slednja sta družini med drugim pomagala najti tudi prebivališče. V Sloveniji sta se nato rodila še dva sinova, trenja med Sabino in občasno nasilnim možem pa so se le še stopnjevala. A kot je Sabina to ob priliki že povedala tudi v šovu, je v zakonu znala stisniti zobe in potrpeti. To pa je bila pripravljena početi le, dokler so bili otroci še majhni. Ko je torej pred dobrim desetletjem njen najmlajši sin vendarle dopolnil 18 let, pa se je odločila, da bo svojemu trpljenju nepreklicno naredila konec: »Življenje je postalo težko, nisva se razumela in sva šla narazen.«
Sabina postane gospa Mlakar
Kasneje je spoznala novega moškega prijatelja, s katerim sta se sprva odlično razumela: »Ko sem spoznala prijatelja, Slovenca, sem ga neizmerno ljubila. Zato sem takrat prevzela po njem tudi priimek.« Nista se poročila, zato sama pravi, da je priimek enostavno kupila. »Priimek mi je bil všeč. Odšla sem na občino in ga kupila. Takrat sem mislila, da bova skupaj živela do konca življenja.«
Po petih letih skupnega življenja z gospodom Mlakarjem, ki je bil 8 let mlajši od Sabine, sta se razšla. »Želel je imeti otroke. Jaz sem imela že tri, on nobenega. Pa tudi jaz sem si želela z njim imeti otroka. Takrat sem tudi zanosila, a je žal prišlo do spontanega splava, partner pa je mislil, da sem namerno splavila, a to ni bilo res.«
Njun odnos se je takrat skvaril, dokončen razhod pa je bil le še vprašanje časa. Razšla sta se pred petimi leti.
Sabina je danes samska, ne pa tudi sama. Skupaj s svojima sinovoma in snaho živijo v hiši, ki so jo pred petimi leti kupili otroci, nato pa jo s skupnimi močmi počasi obnovili. Družbo ji je do pred kratkim delala tudi hčerka Saliha, ki se je zdajh preselila v Ljubljano s svojim partnerjem in njunima otrokoma, 14 letno Iris in 3 mesečno Lariso. »Hčerka je hvala Bogu zaposlena in dela v trgovini.«
Tudi sinova sta zaposlena in delata v tehnični trgovini. Starejši sin Sanel ima s partnerko Ružico tudi dva otroka, 6 letnega korenjaka Tiana in 3 letnega Nika. Najmlajši sin Edis pa še nima otrok, a bi se jih babica Sabina neizmerno razveselila, tako kot se je razveselila obeh vnukinj in obeh vnukov. Se je pa sin Edis junija letos poročil s Slovenko Saro, s katero se Sabina odlično razume. »Razumem se z vsemi. Samo s Saro sva največ skupaj, skupaj pijeva kavo ... Vsi se imamo radi in se spoštujemo. Res se imamo radi.«
Gospa Sabina Mlakar, skupaj s svojimi najdražjimi preživlja svoje dneve nekje v okolici Grosuplja, kjer se spoštujejo in se imajo, kar je najpomembnejše, radi!
O Sloveniji in Slovencih
- »Slovenci kot Slovenci so mi zelo všeč. Povsod so dobri in slabi, vendar mislim, da se tukaj bolje razumem z ljudmi. Enostavno mi je življenje tukaj všeč, mi je lepo, navajena sem življenja v Sloveniji. Slovenija je moj dom in je ne bi zamenjala za nobeno drugo državo.« Naj spomnimo, da je Sabina v Sloveniji povila tudi svoja dva sinova.
Težave z zdravjem
- Pred petimi leti se je Sabini zelo poslabšal vid in od takrat dalje gre z njenim vidom vse slabše. »Sedaj tudi z očali ne vidim več dobro.« Želela je opraviti operativni poseg in si izboljšati vid, a ji finančno stanje tega ne dopušča. Finančno stanje ji prav tako ne dopušča, da bi si popravila zobe. »Vsakdo, ki ima probleme z zobmi, ve, kako je to hudo. Že pri jedi je neprijetno.«
Aleš-Rod