Darilo, ki ga je dobila pred približno petimi leti, in portal YouTube sta ji pobarvala svet v drugačne barve.
V osnovni šoli je Neža Erjavec začela risati na papir, a je risanje opustila, dokler ni pred približno petimi leti dobila za darilo oljnih barv. »Takrat sem spet začutila željo po slikanju. Začela pa sem se učiti kar sama, ker za obiskovanje tečaja ni bilo časa,« nam je zaupala Neža, ki končuje magistrski študij mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani – piše magisterij na temo prodaje umetnosti prek spleta.
Ste diplomirana ekonomistka. Vam je bilo kdaj žal, da se niste raje odločili za študij slikarstva?
Ni mi žal, da se nisem prej šolala za slikarko, mislim, da bi me to manj veselilo, kot pa me zdaj. Ni se mi bilo treba učiti stvari, ki me ne zanimajo, če si samouk, lahko delaš, kar hočeš. Vesela sem za vsa znanja, poznanstva, ki sem jih pridobila na fakulteti, in za študijsko izmenjavo, ki sem jo opravljala v mestu Lille v Franciji.
Je res, da ste se učili slikarstva zgolj prek različnih umetniških kanalov na portalu YouTube?
Da, učila sem se skoraj samo prek YouTuba. Ker je najlažje in najhitreje. Obstaja ogromno brezplačnih videov za slikanje začetniških slik, ki so prav zanimivi. Veliko sem si jih samo ogledala in poslušala nasvete, potem pa to preizkušala na platnu.
Katere so prednosti tovrstnega učenja?
Vsekakor vidim veliko prednosti v takem učenju, zelo hitro sem usvojila osnovne tehnike slikanja, si jih pa sproti seveda oblikuješ sam. Super je, ker moji najljubši youtuberji med slikanjem razlagajo tudi, zakaj dajejo neko barvo na platno oziroma nekako sproti med slikanjem pojasnjujejo naravne pojave (kako se svetloba odbija od oblakov ob sončnem zahodu, kako ob jasnem nebu ...). Nekaj časa je trajalo, da sem spoznala, kako mešati barve, da dobim pravi kontrast in želene odtenke. Sprva ne veš, v kakšnih razmerjih mešati barve in katere, saj tega iz videov ne moreš točno razbrati. Še vedno pa nisem preizkusila vseh barv, teh je nešteto. Še vedno se učim slikanja in mislim, da se ne bom nikoli nehala učiti.
Začeli ste s slikanjem na platnu. Od kod pa ideja za slikanje na steno?
Ideja za slikanje na steno je nastala, ko smo začeli prenavljati hišo v Ljubljani, katere lastnika sta moj oče in teta. Hišo smo prenovili v apartmajski objekt z več manjših apartmajev in sob, ki jih zdaj že leto dni uspešno oddajamo turistom in poslovnim gostom. Ko je bila končana prva soba v pritličju, sem jo želela polepšati, saj ima pogled skozi okna samo na naše dvorišče. Dobila sem idejo, da naslikam okno z lepšim razgledom, izbrala pa sem si pogled na našo slovensko Logarsko dolino. Prva slika na steno je nastajala verjetno najdlje, kakšne tri tedne. Je bil pa rezultat vsem všeč, zato sem nadaljevala enako idejo tudi po preostalih 14 enotah. Vse poslikave na steno imajo motiv slovenske pokrajine in mest, kar štiri pa imajo motiv Ljubljane.
Slikate samo naravo, pokrajine, mesta?
Da. Ne slikam portretov oz. ljudi, ker me to za zdaj ne zanima. Lahko se bom kdaj začela učiti tudi tega, ampak me vsak dan bolj navdušujejo nebo in oblaki, kakšno drevo posebne oblike, gore ... Želim si še več eksperimentirati z barvami v pokrajini in razviti svoj stil slikanja. Rada bi bila prepoznana po svojih velikih slikah pokrajine na platno in upam, da mi uspe kmalu organizirati razstavo slik.
Kako pa se slikanje na steno razlikuje od slikanja na platno?
Slikanje na steno je vsekakor drugačno kot slikanje na platno, saj je podlaga stena večkrat nepravilne oblike in z različnimi vdolbinami. Lahko pa to pride tudi prav, če rišeš večji predmet in lahko z nekaj gibi svetlejše barve narediš naraven učinek. Največja razlika je v barvah, saj na steno slikam samo z akrilnimi barvami, ker se hitreje sušijo kot oljne. Zaradi tega moraš imeti barve vnaprej narejene in ne moreš barv mešati sproti.
Koliko časa porabite za eno takšno sliko, kot jih lahko vidimo na fotografijah?
Za poslikave sem porabila od enega do treh tednov, odvisno je od velikosti in motiva slike. Recimo motiv morja se hitreje naslika kot gozd, pokrajino. Najdlje pa sem se zadržala pri slikah mesta, ulic Ljubljane zaradi veliko detajlov na stavbah, tleh, tudi nekaj ljudi je dodanih pri nekaterih poslikavah. Pri dveh poslikavah pa sem se s pomočjo prijatelja posnela in je nastal skrajšan video celotne poslikave. Tako si lahko pogledate šest dni slikanja v približno eni minuti. Posnetke imam na Facebooku in na Instagramu.
Za promocijo svoje dejavnosti ste izbrali zelo sodoben medij – Instagram. Zakaj?
Instagram je bilo prvo družabno omrežje, kjer sem začela objavljati svoje slike, in odzivi so super. Je tudi meni najljubše omrežje, saj temelji predvsem na lepih fotografijah, ki jih z veseljem pogledaš kadarkoli v dnevu. Všeč mi je, da lahko hitro dosežeš veliko ljudi z vsega sveta in najdeš veliko ljubiteljev umetnosti. Tam najdem tudi veliko navdiha, ko spremljam druge umetnike in njihova dela. Moj namen je predvsem, da lahko vsi spremljajo in podpirajo mojo umetnost in da bo moja vsebina še naprej zanimiva. Velike prodaje prek Instagrama ni za pričakovati, dobim pa kakšno naročilo za sliko. V načrtu imam še izdelavo svoje spletne strani s trgovino.
Zakaj so lahko po vašem mnenju slike na stenah zanimive za naročnike?
Slika na steno je vedno zanimiva, ker optično poveča prostor in ga naredi bolj zanimivega. Je super ideja za dekoracijo sobe malo drugače, kot smo vajeni. Slikala sem tudi že za otroško sobico z otroškimi motivi, ki so lahko za otroke tudi poučni. Naslika se lahko vse, karkoli si kdo zaželi, medtem ko lahko recimo pri fototapetah kupiš samo določene motive. Super je recimo za oddajanje apartmajev, ker poslikava naredi prostor zelo fotogeničen, in gostje so navdušeni že takoj ob vstopu v sobo.
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču