Sandra Auer: “Rok je naravnost čudovit!”

Največ dela jim vzame organizacija, kar je razumljivo pri dveh tako malih otrocih. (foto: Natalija Jelušič Babič) Natalija Jelušič Babič
Vir: Story
11. 2. 2016

Sandra Auer je lani maja rodila sinčka Aljošo in tako je Arabela dobila bratca, s katerim se odlično razume. Mlada družinica si je dom ustvarila v Mariboru in Sandra je čudovita mamica, ki se veseli novih izzivov materinstva. Hkrati pa ima veliko energije za nove projekte, ki jo čakajo v tem letu.

Story: Sandra, kako bi opisali življenje z dvema otrokoma? Je naporno?

Življenje z dvema otrokoma je enostavno bolj polno in obarvano s še več ljubezni. Arabela je stara tri leta, na materinski dan bo štiri, Aljoša pa je 3. januarja dopolnil osem mesecev. Prelepo je, ko usmerjaš in spodbujaš otroke, vsakega zase na svoj način. Z Arabelo, recimo, zdaj skozi igro spoznavava črke in različne jezike, tako da zna napisati že vso abecedo, prav tako zna že veliko besed in šteti do deset v različnih jezikih. Aljoša pa se je ravno naučil vstati, plazi pa se že nekaj časa po vsem stanovanju. Seveda je včasih malo naporno, ampak predvsem v smislu organizacije, saj smo štirje. Ko gre Rok v službo, jaz na kakšen sestanek, delamo kombinacije, kako z avtom, kako z otroki ... To so izzivi, ki nam včasih pridejo na pot. Ampak vedno vse uskladimo. Kjer je volja, tam je pot. (smeh)

Story: Kakšna sta otroka? Sta si karakterno podobna ali sta si popolnoma različna?

Aljoša je karakterno precej drugačen od Arabele, medtem ko sta si vizualno precej podobna. Za zdaj. (smeh) Pri Aljoši se kaže njegovo znamenje - bik, saj je predvsem trmast in velikokrat želi, da je po njegovo. To se vidi pri glasnih vzklikih, ko mu odvzameš kakšno stvar iz rok. Sicer pa je izredno nežen, radoveden in živahen. Moram pa priznati, da je enako priden kot Arabela. Že od začetka nismo imeli nekih težav s spanjem in hranjenjem, vse poteka lepo gladko. Pri podobnosti pa pravijo, da je Arabela moja, Aljoša pa Rokov.

Story: Glede ne to, da ste že od nekdaj veljali za zelo aktivno dekle, nato mamico, verjamem, da že imate načrte za nove podvige. Kaj se pri vas dogaja?

Ravno to je ena izmed stvari, zaradi katerih sva se odločila, da bova ostala pri dveh otrocih. Čas porodniškega dopusta je izredno lep, a si odmaknjen od dela, ki krepi duha. Že res, da postoriš doma vse, kar je potrebno, in te tudi to polni, a v tem času nisi v stiku z ustvarjalnostjo, ki jo človek razvija v tem, kar rad počne, in je zato tudi finančno nagrajen. Vsekakor je odmik od tega poplačan z otroškim nasmehom, a vendar v sebi čutim, da me čakajo še velike stvari, kar se tiče karierne poti, in že komaj čakam, da znova pljunem v roke.

Story: Delo vas je vedno gnalo in tudi med porodniškim dopustom razmišljate o novih idejah. Je tako?

Res je. (smeh) Nekako ne znam povsem mirovati. Tudi med porodniško mi misli švigajo sem ter tja in tako sem v tem času dobila idejo za spletno stran, ki bo namenjena predvsem ženskam. Gre za sistem, ki v Sloveniji in menda tudi po svetu še ne obstaja. Skupaj s partnerji smo tako že začeli delati ta projekt, zadeva bo zelo kmalu končana, tako da bom takrat lahko povedala več o tem. Bistvo vsega pa je, da bom najsrečnejša, ko mi bodo ženske rekle, da sem jim olajšala življenja oz. urnike, in ko mi bodo različni lastniki podjetij povedali, da jim je zaradi moje ideje zacvetel posel ... Upam pa tudi, da bom s spletno stranjo spodbudila ljudi, da se lotijo in ustanovijo svoj posel oz. podjetje. Sicer pa je moja strast, kot vedno, še vedno televizija Tudi tukaj se nekaj pripravlja, ampak o tem pa ob koncu porodniške, torej približno maja.

Story: Kaj menite o delovno aktivnih mladih mamicah? Se vam zdi pozitivno, da se mamice ne zaprejo med štiri stene in se smilijo sebi, ampak poprimejo za delo?

Hm. Nisem vseved, človek, ki bi lahko govoril o drugih, kaj delajo prav in česa ne. Vsak človek ima svojo zgodbo in vsak ima svojo pot. Vsaka mamica, ki izhaja iz ljubezni do sebe, partnerja in otrok, karkoli že počne, je tako prav. Seveda pa se strinjam, da človek, ki dela in uživa na svojem delovnem mestu, krepi svojo ustvarjalnost, svoj notranji duh in lažje ceni svojo bit, zato je bolj v stiku s sabo. Najprej moramo imeti radi sebe, da lahko imamo na pravi način radi druge in da živimo v svoji popolnosti.

Story: Povprečna ima slovenska družina dva otroka Tudi pri vas je nekako 'idealno', saj imate fantka in punčko. Kaj vam to pomeni?

Enostavno se počutim blagoslovljeno, da sta mi bila dana punčka in fantek, kar je bila nekako moja notranja želja že od nekdaj. Družina mi pomeni res vse! Smisel življenja, moj navdih, moje srce, moja moč, vse je povezano z njimi. Družina je zame največja vrednota in vse bom naredila, dokler bom dihala, da bomo ostali skupaj in da bomo srečni.

Story: Z Rokom sta skupaj že nekaj časa. Ali razmišljata o poroki? Je nanesla kdaj beseda tudi na to?

Seveda se pogovarjava o poroki. Izredno si želim, da bi postala njegova žena. Vendar pa veva, da bo vse ob svojem času. Osebno si želim veliko poroko, saj je v mojem življenju veliko ljudi, ki mi ogromno pomenijo, in na ta dan bi rada z njimi proslavila to, da sem našla pravo osebo za življenje. Želim si tradicionalno poroko, z vsemi običaji, z belo obleko, s pravo dekliščino in fantovščino, skratka fešto, ko bom z ljudmi, ki jih imam rada, proslavila življenje v dvoje. Vem pa tudi, da je za vse to potreben dodaten denar, ki bo prišel v izobilju, ko bo čas za to.

Story: Rok je vaša desna roka, partner, ki vam pri vseh stvareh zelo pomaga. Kako doživljate njegovo poslanstvo?

Moj Rok je naravnost čudovit. Zame je kot princ na belem konju, pa ne želim zveneti 'pocukrano', ampak tako je. Vse, kar sem si želela pri osebi, s katero si bom ustvarila družino, on ima in vsak dan ga pohvalim za ves trud, on pa mene. Res gre za globoko ljubezen, ki jo je nemogoče opisati z besedami. Vsak dan se zahvalim zanj in vsak dan se trudim, da mu pokažem, kako zelo veliko mi pomeni. To seveda spodbudi njega, da on počne isto zame, in tako nastane lep krog neizmerne ljubezni.

Najlepši čas

Končno skupaj

  • Mlada družinica je zadnje božične praznike preživela prvič skupaj z Aljošo. Sandra nam je zaupala, da so bili to njeni najlepši prazniki do zdaj: "Bili smo mi štirje in ostala družina ter prijatelji. Res je bil eden od lepših božičev, ki sem jih v življenju doživela. Ne vem še, kaj nas čaka v prihajajočih mesecih, vem pa, da bomo vsi skupaj kot celota kos vsemu in da nam bo lepo. Tako, kot razmišljaš in čutiš, tako imaš."

Napisala MIMA
Fotografije Natalija Jelušič Babič

Značke: Sandra Auer
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story06/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 06/2015

Story 06/2015, od 04. 02. 2016