Čeprav smo športno novinarko in voditeljico Sanjo Modrić vajeni videvati predvsem ob košarkarskem parketu, pa bo simpatična svetlolaska v prihodnjih nekaj tednih mikrofon zamenjala za plesne čevlje in bleščeče obleke.
Z nastopom v oddaji Zvezde plešejo se ji je namreč uresničila velika želja, ki jo goji vse od otroških let.
Story: Kaj vam je naprej šinilo v glavo, ko ste dobili povabilo v oddajo Zvezde plešejo?
Am ... Kje so dobili mene?! Takoj zatem pa sem pomislila, da takšne priložnosti za učenje plesa, kot je ta, verjetno ne bom več dobila. Zadnje čase pa se pogosto sprašujem, ali se sploh zavedam, česa sem se lotila. (smeh)
Story: Nova vloga bo verjetno kar velik zalogaj?
V prostem času zelo rada poplesujem, kar pa še ne pomeni, da sem tudi pravi plesni talent. Na televiziji, pred širno Slovenijo, se vseeno ne bi rada blamirala. Kaj, če se izkaže, da imam dve levi nogi? Ali pa, da sem povsem brez koordinacije? Si to res želim razkriti na televiziji? Pa vendar sem se že velikokrat opomnila, da rajši obžalujem stvari, ki sem jih naredila, kot pa tisto, česar nisem. To je izziv, ki bo na neki način izpolnil mojo veliko otroško željo, saj sem kot deklica želela trenirati ples, a je bil finančni zalogaj enostavno prevelik. Kot osnovnošolka sem si kar nekajkrat ogledala državna prvenstva v latinskoameriških in standardnih plesih in izkazalo se je, da sem takrat spremljala tudi eno izmed profesionalnih plesalk, ki bo nastopila v oddaji.
Story: Torej vas je ples že v rani mladosti povsem osvojil?
Seveda, ne morem ravno trditi, da vsa dekleta hrepenimo po tem, da bi nekoč oblekla plesno obleko in se zavrtela po plesnem parketu, vendar sama zagotovo spadam mednje. Na to gledam kot izjemno priložnost, za katero upam, da se bo dobro končala, pa ne v tekmovalnem smislu. Pomembno bo predvsem to, da bom zadovoljna s svojo odločitvijo.
Story: Zakaj ste se odločili nastopiti v oddaji? Kaj je prevesilo tehtnico?
Morda ravno to, kdaj bom spet imela to priložnosti. V luči oddaje se bom lahko povsem osredotočila zgolj na ples. V vsakdanjem življenju to ne bi bilo mogoče, saj je časa enostavno premalo. To je priložnost, da čas izkoristim za nekaj novega, nekaj, kar me prav tako nadvse veseli.
Story: Kakšen pa je sicer vaš odnos do plesa? Če se ne motim, ste v nedavnem intervjuju omenili, da z njegovo pomočjo razvajate svojo dušo.
Dolgo sem si želela plesati salso, pa ne v tem smislu, da bi obiskala tečaj in zaplesala z naključnim partnerjem. Ples v paru je po mojem mnenju precej bolj intimna zadeva. Tako sem našla solo salso, ki je bila kot nalašč za mojo dušo. Ni sicer fizično zelo naporna telovadba, čeprav vem, da je profesionalni ples nekaj povsem drugega. Pri solo salsi pa sem se lahko popolnoma prepustila glasbi, ne da bi se obremenjevala, kako je vse skupaj videti. Enostavno se prepustiš melodiji, ne da bi mislil na usklajenost rok in nog, v oddaji pa bo le nekoliko drugače. Mahati z rokami vsenaokrog vendarle ne bom mogla.
Story: Vam je sicer ljubši ples v paru ali pa se po parketu najraje zavrtite kar sami?
Najpomembnejša mi je glasba, če me namreč pritegne ta, se bom popolnoma prepustila. Pri plesu v paru je bistvena predvsem energija, ki se vzpostavi s soplesalcem. Z nekaterimi ljudmi se lažje povežem, z drugimi manj. Malo me skrbi, kar se izbire soplesalca tiče. Starejša ko sem, težje se prilagajam karakterjem, ki mi ne ustrezajo, najsi bo to v plesu, službi ali prijateljstvu. Škoda se mi zdi izgubljati energijo za stvari in ljudi, ki me obremenjujejo ali me spravljajo v slabo voljo. Tu kaj dosti izbire ne bom imela, čeprav glede na vse podrobne pogovore upam, da jim bo uspelo najti pravega soplesalca zame. Potem pa bo vse odvisno le še od pesmi - če bo ritem, ki bo v meni vzbudil določena čustva, se bom lažje prepustila plesu.
Story: Kakšen soplesalec pa bi ustrezal vaši osebnosti?
Predvsem si želim, da bi bil soplesalec odločen, kar naj bi sicer za ljudi v plesnih vodah kar veljalo. Sem namreč ženska, ki se ne pusti zlahka voditi. To bi lahko bila največja težava. Tako bo največja težava najti soplesalca, ki me bo lahko vodil in ga bom ubogala. V ekipi so mi zatrdili, da fantje obvladajo svoj posel in da me bodo brez težav spravili v red.
Story: Vas ob različnih praznovanjih lahko vidimo na plesnem parketu ali se mu bolj izogibate?
Če mi glasba in vzdušje ustrezata, sem med prvimi na plesišču. Obožujem ples, kar razočarana sem, če grem ven in na koncu le posedamo naokrog. V novembru smo praznovali prijateljičin okrogli rojstni dan, tako smo si dekleta privoščila zabavo in ples pozno v noč.
Story: Mi zaupate, kateri je vaš najljubši ples?
Latino ritmi so mi ljubši od standardnih ameriških. Najljubšega plesa nimam. Mislim, da mi quickstep ni ravno pisan na kožo. Ritem mi ni povsem logičen, kaj šele koraki. Quickstepa se tako kar malo bojim.
Story: Kaj mislite, da bi vam lahko povzročilo največ težav?
Mislim, da usklajevanje rok in nog. Saj veš, kako je, če se naenkrat začneš trepljati po glavi in krožiti po trebuhu. Velika verjetnost je, da mi to ne bo uspelo. A če najprej začnem z eno potezo in dodam drugo, bo naloga lažja. Mislim, da bo tako tudi pri plesu. Najprej bomo morali uskladiti noge, šele nato bomo lahko dodali gibe rok. Za vse naenkrat pa dvomim, da bo šlo!
Story: Kakšni pa so vaši plesni spomini na maturantski ples, kjer se povečini prvič srečamo s standardnim plesom?
Uh, grozni! (smeh) Ne toliko plesni kot pa kaj drugega. Spomini na maturantski ples in valeto niso tako bajni, da bi si na račun tega želela še kdaj zaplesati. (smeh) Moja obleka je bila namreč grozna. V mislih sem imela podobo idealne obleke, ki jo je uničila moja mama. Razporek, ki sem si ga želela, je bil po njenem mnenju namreč previsok, o dekolteju po njeni odločitvi ni bilo ne duha ne sluha, da ne govorim o naramnicah, ki bi morale biti tanke kot špageti ... Vse je bilo po njenih merilih in podobno je bilo tudi z valeto.
Story: Ste si takrat sicer sami izbrali soplesalca?
V osnovni šoli smo se o tem pogovarjali že na začetku leta, tako da sva se dogovorila za ples s fantom, v katerega sem bila takrat zaljubljena, vendar pa je bila težava v tem, da sem se do valete že odljubila. (smeh)
Story: Kaj pa obleke, tako značilne za latinskoameriške in standardne plese, ki nas nikoli ne pustijo hladne. Se že veselite glamurozne garderobe?
Seveda, upam, da ne bo spet kakšnega pregovarjanja. (smeh) Morda bom tokrat jaz tista, ki bo zahtevala malo daljšo obleko in malo manjši dekolte.
Story: Kaj vam v povezavi z nastopi v oddaji Zvezde plešejo sproži metuljčke v trebuhu?
Morda prav to, da se preobraziš v nekoga drugega. Da zlezeš iz kože vsakdanjika in poskusiš nekaj novega. Ena izmed mojih dolgoletnih neizpolnjenih želja je, da bi oblekla tisto dolgo obleko, ki so jo nosile dame na velikih dvorih. To bo vsaj približek tega.
Story: Vsak teden vas torej čaka nova vloga.
No, bomo videli, koliko tednov. (smeh) Všeč mi je tovrstno igranje vlog, čeprav o svojih igralskih sposobnostih nisem najbolj prepričana. Ljudje, ki me dobro poznajo, so prepričani, da se ne znam pretvarjati, češ da se z mojega obraza prebere prav vse. Tako bom morala v sebi najti sposobnosti, ki do zdaj še niso prišle na plan. Preizkusila bom tudi sebe. Se pa z rokom trajanja oddaje vseeno ne obremenjujem. Ne bi želela izpasti prva, tako kot nihče, s tekmovalnim vidikom pa vseeno nisem obremenjena. Dlje ko bom v oddaji, več plesov se bom naučila.
Story: S pojavljanjem pred kamerami nimate nikakršnih težav. Mislite, da boste izkušnje iz voditeljske kariere lahko prenesli tudi na plesni parket?
Prav mi bo prišlo predvsem to, da sem vajena pritiska, vajena nastopati v živo. Pa vendar ne glede na to, koliko izkušenj imaš, je trema vedno prisotna. Upam predvsem, da se bom lahko povsem osredotočila nase in pozabila na vse okrog sebe.
Story: Kako pa boste naporen plesni urnik usklajevali z delavnikom?
V tem času me bodo v službi pustili pri miru. (smeh) Na srečo v tem času vlada košarkarsko zatišje, tako da težav ne bo. Sicer pa bi bilo vsekakor nemogoče. Malo me skrbi moja odsotnost, kako bodo to sprejeli moji sodelavci, jih bom pustila na cedilu ... Kakšen preskok bo to zame? Iz informativnega novinarstva v razvedrilne vode? Pomisleki vsekakor so.
Story: Kaj pa pomisleki ob pozornosti, ki so jo deležni tekmovalci? Novinarji pogosto radi izvrtajo vse mogoče podatke iz zasebnega življenja?
Seveda se interes ob tem poveča, vendar je treba razumeti, da obstajajo ljudje, ki radi delijo svojo zasebnost z drugimi, in takšni, ki tega ne počnemo radi. Novinarstvo je moj poklic, ko pa prestopim vrata doma, je službe konec. Začne se moje osebno življenje, povsem običajno. Ne verjamem, da ljudi zanima, kaj sem skuhala za kosilo ali pa koliko perila sem zlikala.
Story: Nekateri tekmovalci se ob tem povsem razgalijo.
Mislim, da je to odvisno od vsakega posameznika. Verjetno je pritisk na tiste, ki tega ne počno, nekoliko večji, vendar v oddaji nastopa veliko različnih značajev. Pri meni, kar se zasebnosti tiče, ni kompromisa. Želim zaščititi svojo družino, saj sem se sama odločila za ta poklic.
Story: Kdaj ste se odločili, da boste ohranili svoje zasebno življenje zase?
Že od začetka. Koraka nazaj ni! Zavedam se, da kor novinarka zahtevam od športnikov, da komunicirajo z javnostjo, tudi oni pa vedo, da je to njihovo delo. Dobro vem, da sem zaradi narave dela na očeh javnosti, vendar pa tako kot sama spoštujem svoje sogovornike in njihovo zasebnost, tudi sama zahtevam enako. Vsak se sam odloči, kako bo ravnal s svojim zasebnim časom.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Pop TV, Helena Kermelj
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
