Sara Bosnić Galić: “Vidimo žalostne zgodbe, tudi jočemo kdaj”

9. 5. 2015

Sara Bosnić Galić ni le žena nogometaša, kot bi marsikdo, ki je ne pozna, pomislil. Je mamica dveh otrok in uspešna tenisačica, podjetnica in ženska z velikim srcem. V okviru Športnega društva Marinka Galića namreč vsako leto organizira številne dobrodelne prireditve, s katerimi pomaga vsem tistim, ki nujno potrebujejo pomoč. Tudi zdaj se pripravlja na veliki dobrodelni nogometni turnir, s katerim bodo pomagali dečku Tilnu.

Story: Kadar gre za dobrodelnost, ste vedno nekje v bližini. Tudi tokrat ste dobesedno skočili na noge, ko ste slišali za zgodbo družine Kozjak Vobovnik. Nam zaupate, za kaj gre?

Vsaka zgodba, ki se začne z žalostno usodo otroka, rojenega prehitro, se me posebej dotakne. Tudi jaz sem doživela mnogo prezgodnji porod. Lahko bi bilo usodno za obe - zame in za mojo deklico. A sva imeli srečo. Dr. Sabrina Bušat je tisto noč bedela nad mano in naju rešila. Od te noči so nedonošenčki zame pravi mali posebneži. Njihove zgodbe me navdihujejo. Tilnovo zgodbo sem zasledila v lokalnem časopisu, ko je njegova mama življenjsko stisko, v kateri so se znašli, zaupala novinarki. Morala se je izpostaviti, saj sami ne zmorejo več ... Tilen je od rojstva otrok z najvišjo stopnjo cerebralne paralize. Že 14 let je popolnoma odvisen od pomoči svojcev, ima tudi epileptične napade, hranijo ga po gastrostomi. Vse hrane ne dobijo z recepti, kot tudi plenic ne itd. Družina nima avtomobila. Štirinajst let star avto je popolnoma odpovedal. Potrebujejo takšnega s klančino za dvig invalidskega vozička. Njihov balkonski vhod je preozek, pralni stroj jim je zgorel, kopalnica je neprilagojena potrebam Tilna ... Posebej me je v prispevku pritegnila fotografija Tilna z mamo, kjer so v ozadju nogometne žoge. Nekdo jih morda sploh ne bi opazil. Jaz sem jih. Vedno ob podobi vidim zgodbo. Vzgojena sem bila ob pravljicah. Mali princ in medvedek Pu sta še vedno pogosto v mojih rokah. To človeka zaznamuje. "Bistvo je očem nevidno." Sama si prizadevam videti bistvo in tako sem ga tudi na tej fotografiji.

Story: Družina ima tri otroke in Tilen je najstarejši. Za njih boste organizirali dobrodelni nogometni turnir. Kako je družina sprejela vašo pomoč?

Tilen je najstarejši fant v družini. Ob sebi ima še bratca Klemna in Žana, nadobudna nogometaša. Za družino organiziram turnir Pomagamo kot znamo - nogomet igramo, ki bo 16. maja v Športnem centru Marinka Galića. Morate le zbrati ekipo (najmanj osem rekreativnih igralcev nogometa), nakazati prijavnino in priti na turnir. Ta bo namenjen rekreativnim igralcem. Nagovarjali bomo podjetja, ustanove, društva itd., da prijavijo ekipe in zaigrajo. Prijavnina bo v celoti namenjena Tilnovi družini.

S pomočjo zbranih sredstev si bodo lahko lažje kupili še kako potreben avtomobil in klančino. Družina bo na dan dogodka z nami. Veseli bodo vsakega prispevka, ki jim ga bodo namenili obiskovalci.

Story: Kakšen je odziv Mariborčanov na tovrstne dobrodelne zadeve?

Z odzivom meščanov imam dobre izkušnje. Zdi pa se mi, da je vsesplošen problem državljanov, da izgubljamo vero v institucije, katerih osnovna dejavnost bi morala biti dobrodelnost. Organizirala sem že veliko humanitarnih akcij, in glede na to, da se ljudje vedno odzovejo, pomeni, da mi zaupajo. In jaz zaupam njim, da bodo pomagali. Tudi tokrat je tako. Pa ne samo Mariborčani. Na naše dobrodelne dogodke se vedno odzove tudi Nogometna zveza Slovenije in še marsikdo ...

Story: Kar nekaj izkušenj imate z organizacijo tovrstnih prireditev. Nam zaupate, kaj ste že vse počeli in komu ste že vse pomagali?

Prvi večji dobrodelni turnir je bil pred tremi leti za Simona (padalec, ki je ob pristanku na mino izgubil nogo). Žal sem na dan turnirja noseča pristala v bolnišnici. Moja dojenčica se je pač na svoj način odzivala na mamičin stres, ki ga povzroča organizacija večjih dogodkov.

Kljub temu sem iz bolnišnične postelje ponosno spremljala vse medije, ki so poročali o uspešnem dogodku, ter gledala nogometne vragolije Jureta Koširja, Mladena Rudonje, Tomaža Barade, Aleksandra Čeferina, Filipa Flisarja ... Lani sem organizirala turnir Nogomet podari 5 za organizacijo Podari malico. Na pomoč je priskočilo veliko mariborskih športnih ekip in profesionalnih športnikov. Znova so se med seboj pomerile ekipe podjetij, ki so celotno prijavnino donirala organizaciji. Tukaj so še tradicionalne božične akcije s pomočjo Radia City in Večera (Z žogo do Božiča za vse), kjer mali nogometaši na naše nogometne turnirje namesto prijavnine prinašajo hrano, ki jo družinam razvozim kar sama s svojo ekipo. Z dobrodelnostjo sem okužila ves 'tim Galić'. Imam mlado ekipo fantov in deklet, ki prinašajo oblačila, knjige ... Tudi trenerji vedo, da najprej vprašajo mene, preden želijo karkoli zavreči. Zbrane stvari odpeljemo družinam v stiski, v mladinske domove, v varne hiše ... Vidimo žalostne zgodbe. Tudi jočemo kdaj. Težko razumem, da lahko v nekem bloku na Teznu živi družina, kjer so lačni in prezebli. Kako?! Če pa se takoj razve, da ima sosed boljšo travo ali nov avto. Tega ne bom nikdar razumela!

Story: Vaš mož, nekdanji nogometni igralec Marinko Galić, je zelo aktiven pri tovrstnih prireditvah. Kako on sprejema vse to?

Marinko ima veliko dela v našem centru. Kot trener je vsakodnevno na igrišču med nogometnimi navdušenci. Kljub temu se vedno odzove na dobrodelni klic. V preteklem letu je bil tudi sam promotor velike humanitarne akcije, obiskal je nogometni tabor otrok Zveze prijateljev mladine v Kranjski Gori. Dotaknejo se ga žalostne zgodbe ljudi, predvsem kadar gre za otroke. Verjamem, da bi rad vsakemu od njih dal vsaj žogo za malo bolj srečno otroštvo. Mene pri mojih projektih podpira, kolikor lahko. Verjamem, da je name ponosen.

Story: Omenjeno prireditev 16. maja pa bo popestrila tudi tekma znanih športnikov. Kdo bo prišel?

Naše prireditve so znane po tem, da se nanje odzovejo znani športniki. Marinko je v karieri spoznal veliko uspešnih ljudi iz sveta športa in z njimi navezal stike. Do zdaj so se vedno odzvali nogometaši zlate pravljice s Katancem na čelu pa vodstvo Nogometne zveze, NK Maribor, košarkarja Goran Jagodnik, Rašo Nesterović, nekdanji smučarji Jure Košir, Peter Pen, Drago Grubelnik, Rene Mlekuž ... Pa naš brkati Filip Flisar. Tu so še Tomaž Barada, Slaviša Stojanović ter mnogo estradnikov, gospodarstveniki. Nanje računam tudi tokrat. So srčni, vedno se odzovejo in radi pomagajo. Tokrat imam v mislih še nekatere. Tudi Tina Maze dobro brca, videla sem jo igrati nogomet! Za kontakte zimskih olimpijcev je odgovoren moj oče (bil je član slovenske trenerske ekipe olimpijskih iger v Kanadi leta 2010).

Posebna čast

Novi projekti

Sara pa še ni rekla zadnje besede. Že nekaj časa se namreč pripravlja še na en odmeven projekt. "Že od oktobra pripravljam projekt, zaradi katerega sem bila pred nekaj dnevi povabljena na razgovor h gospe Aniti Ogulin, sekretarki Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje z ekipo sodelavk. To srečanje si štejem v posebno čast. Torej - ni meje. Dobra dejanja se širijo zunaj mariborskih meja. In jih hkrati rušijo. Kot nogomet. Takrat smo vsi eno."

Napisala MIMA, fotografije Natalija Jelušič Babič, Borut Midlil, make-up: Maruša Plavčak (Perfectmakeup)