Naša srebrna olimpijka Sara Isaković se pri 26 letih dokončno poslavlja od kariere vrhunske plavalke. Sara je plavanju lani dala še eno priložnost, a ugotovila, da je to enostavno ne osrečuje več.
"Žalosti ni, saj sem mislila, da bo nekako konec že po Londonu. Takrat sem si vzela eno leto odmora, toliko, da sem zaključila študij in našla službo v San Diegu, saj me je zanimala tudi ta pot. A takrat sem plavanju dala še eno možnost. Ker sem zelo ambiciozen človek in sanjam na veliko, sem si takrat rekla, zakaj pa ne. V sebi sem imela še toliko volje in moči, da sem verjela vase, da bi se lahko pripravila na Rio in tam šla še po eno medaljo. Tako zelo sem bila samozavestna lanskega oktobra.
A vsa ta slika ni bila realna, saj sem dve uri in pol trenirala le zjutraj, nato sem osem ali devet ur delala v laboratoriju, včasih tudi do polnoči, zvečer še kakšen fitnes, ob šestih zjutraj pa znova v bazen. Bila sem zasedena tako na bazenu kot v službi, in to me je nekako izpopolnjevalo. Ko sem raziskave končala in se posvetila le treningu, prehranjevanju in spanju, tako kot je to vedno bilo, pa sem ugotovila, da me to ne veseli več, saj sta prevelik psihičen in fizičen napor. Težko se tako mučim, če v tem ne uživam."
Diplomantka znane ameriške univerze Berkeley se po koncu kariere odpravlja k družini v Dubaj, kjer si želi nadaljevati svojo študijsko pot. Več časa pa bo od zdaj imela tudi za še svežo ljubezen - 30-letnega tunizijskega plavalca.
O koncu kariere in načrtih za prihodnost je spregovorila v iskrenem intervjuju, ki vas čaka v novi številki revije Story.
