Vauu, Saša Lendero se je prepustila rokam mojstra Milana Gačanoviča, rezultat je OSUPLJIV!

Njena silna preprostost in izjemna dostopnost sta le dve njeni odliki, s katerima se lahko ponaša, seveda poleg petja, ki ga njeni poslušalci tako zelo cenijo. Saša je ponosna mati edinke Arie in soproga Mihe Hercoga, izjemnega komponista in glasbenega producenta, ki žanje velike uspehe v tujini.

Čeprav tvorita celoto, je njuno ustvarjanje hkrati tako individualno. Saša je izjemno prijazna oseba, polna energije in načrtov ter se nikoli ne ustraši novih izzivov. Po nekajletnem glasbenem premoru solo kariere je začela uresničevati nove sanje, nove projekte in nove pesmi.

Oba z Miho ustvarjata s strastjo in z velikim spoštovanjem drug do drugega. Ideje se rojevajo dnevno, vedno pa najdeta kompromis, ki je izjemno pomemben pri tem, da skladba uspe in gre hitro v uho. Njena priljubljenost se je zgodila spontano, prav tako kot nastajajo njeni hiti, ki jih je v vseh teh letih ustvarila že veliko. Saša pravi, da je včasih treba pomežikniti soncu za srečo, zato je v njenem novem poletnem videospotu, ki je v samo v nekaj dneh dosegel kar nekaj deset tisoč ogledov na kanalu Youtube in ki je bil posnet v samo enem dnevu, čutiti razigranost, veliko energije in jasno sporočilo - veselite se življenja. In Saša se zares veseli življenja in vseh uspehov, ki še prihajajo.

Tokratnega stilskega izziva sta se lotila tudi naša stalna sodelavca - fotografinja Nina Žnideršič in kostumograf, masker ter kreativni direktor Milan Gačanovič Gacho. Saša je prišla v studio zelo sproščena in dobre volje. Vedela je, da jo čaka nova izkušnja, zato se je brez pomislekov predala v roke dveh umetnikov.

Milan se je tokrat lotil projekta zelo kompleksno in poskušal pričarati kar tri različne podobe. Ker izredno ceni originalne slovenske modne oblikovalce, ki s svojimi kreacijami sledijo svoji viziji in ustvarjajo z dušo, je tudi tokrat v projekt vključil izjemno talentiranega modnega oblikovalca Jana Brovča, ki je avtor vijoličaste kreacije, ki jo lahko vidite na levi fotografiji.

Milan s svojimi kostumografskimi očmi hitro vizualizira vsak kos oblačila ter ga prenese v življenje, na pravo osebo, ki ga lahko s svojo energijo oživi. Ker je sam zbiratelj vintage oblačil iz različnih obdobij, je izbral zlato obleko z začetka devetdesetih let. Okoli vratu je dodal ročno tkane zlate čipke, ki so včasih krasile obleko iz tridesetih let, ter ji kot dodatek dodal broško iz poznih osemdesetih let. Mešanica stilov in obdobij sta za Milana velika strast in v tem zares izjemno uživa. Fotografija, ki jo vidite na zadnji strani tega članka, pa je Milana stilsko ponesla v Perzijo. Z ročno tkanim brokatom ter z obilo nakita in dodatkov je ustvaril perzijsko princeso.

Fotografinja Nina Žnideršič se vsakič veseli novega projekta ter ga sprejme kot velik izziv. S svojo subtilnostjo in izredno osebnim pristopom pri fotografiranju iz osebe pokuša izvabiti pristnost ter ujeti bistvene elemente ekspresije obraza in telesa, ki je tisti trenutek po njenem ključna za dobro fotografijo in še kako zelo pomembna pri nastajanju neke modne ali portretne fotografije. Ninina dela so večinoma objavljena v tujih modnih revijah o življenjskem slogu, kjer jo izredno cenijo. Za revijo Story skupaj z Milanom ustvarjata zgodbe, v katerih znane Slovenke zablestijo v novi podobi.

Izkušnja s preobrazbe

Z Nino in Gačom se poznamo tudi zasebno, saj smo skupaj delali na Planet TV v oddaji Kdo si ti. V delovnem elementu sva ju z Miho spoznala, ko sta nama delala predporočne fotografije. Videla sva njuno delo in energijo, fotografije pa so izpadle zares čarobno. Tokratne fotografije me prikazujejo na čisto drugačen način in med fotografiranjem sem res uživala. Ustvarila sta izredno sproščeno vzdušje, ki je bilo kljub temu vodeno in intenzivno. Ampak ko smo bili lačni, smo spustili delo iz rok za 5 ali 10 minut in v miru pojedli, zato, ker lačen postaneš čisto drugačen. (smeh) Sicer smo želeli biti drugačni, ampak ne na ta način. Agresivno zaradi lakote me verjetno nista želela. (smeh) Ko smo končali, smo sedeli zunaj do pol enajstih zvečer in se pogovarjali, kako luštno smo se imeli in da si želimo izkušnjo ponoviti. Kadar se delovni proces zaključi na takšen način, potem veš, da je bilo res odlično.

Ali se sicer veliko ličite?

Sem v obdobju, ko se veliko ličim, in zdi se mi, da se to pozna tudi na moji koži ter na laseh. Čutim preveč obremenitve. Skoraj vsak dan imam kakšen intervju, grem na televizijo, radio ali nastop, tako da moram biti v vsakem primeru naličena. V zasebnem življenju uporabljam zelo malo ličil. Po navadi uporabim le nekaj za oblikovanje obrvi, ker se mi zdi, da z leti obrvi postanejo pomemben element mladostnega obraza. Uporabim tudi maskaro, poleg tega pa obožujem kremice. Nega kože mi je izredno pomembna. Ne maram pudra, ampak uporabim le korektor na mestih, kjer je potrebno. Ker je moja koža zelo suha, redno uporabljam razne naravne hidrolate, najraje pa imam sivkinega. Zagovarjam naravne produkte, zavedam pa se, da ne bodo naredili čudežev, da bi bila videti kar 20 let mlajša.

Je ravno v teh naravnih produktih vaša skrivnost, s katero ohranjate svoj mladostni videz?

Ja, trudim se. Eden od mojih trikov je tudi umivanje obraza z mrzlo vodo. To počnem že nekaj let, saj mi najbolj paše. Nato si nanesem kakšen vitaminski komplet, na dlan še kakšno kapljico olivnega olja in sivke ter naravno eterično olje. S tem si zmasiram obraz in predel pod brado, da se mi ne dela podbradek. Moji starši so imeli terapevt­ski center, kar pomeni, da sem velikokrat videla, kako to deluje. Pri človeku najprej pogledam obraz in njegov izraz na obrazu, saj me drugo iskreno sploh ne zanima. Posledično se tudi sama najbolj posvečam obrazu. Ne zato, ker želim biti večno mlada, saj to ne bo nikomur nikoli uspelo. Tisti, ki so videti mlajši, so morali za to plačati visoko ceno in preživeti posege, zaradi katerih so nekateri izgubili svoj obraz.

Potemtakem niste zagovornica lepotnih posegov?

V bistvu se mi zdi, da ne smem soditi o tem, ker vsak posameznik ima svojo zgodbo in svoj razlog, da je spremenil svoj videz. Zdi se mi, da je v redu, če želiš malo ustaviti uro, ampak ne moreš je zavrteti 15 let nazaj. To pomeni, da če narediš nekaj, da bi bil videti pet let mlajši, to še gre, če pa želiš ostati večno mlad, pa to ne deluje. Ne želim preveč govoriti, ker sem se v življenju zarečenega kruha že prenajedla in tudi pri meni se bodo kmalu zaradi let opazile razlike. Kot sem že povedala, me razlike na telesu ne ganejo toliko kot na obrazu, saj se ga navadiš gledati vsak dan. Duša se nikoli ne postara, zato je včasih težko slediti temu, da gre telo svojo pot. Poleg tega sodobna družba slavi kult mladosti in lepote ter išče neko popolnost, čeprav nam je jasno, da lepota ni v popolnosti, ampak v očeh tega, ki opazuje. To pomeni, da je vsak človek lep v očeh nekoga, ki ga ima rad.

V enem od intervjujev sem prebrala, da z možem Mihom ustvarjata tudi na nemškem trgu. Številni za to pravzaprav ne vedo, kaj pravzaprav počneta?

Skupaj delava, že odkar sva se spoznala. Takrat je bilo še vse v povojih. Jaz sem začenjala pevsko kariero, Miha pa producentsko, ampak sva lepo sodelovala že od začetka. Najprej sva delala na mojih projektih, pred kakšnimi osmimi leti pa sva se začela udejstvovati na šlagerskem področju – Nemčija, Avstrija, Švica in del skandinavskih držav. Trudila sva se toliko let, kolikor zdaj delava. Morala sva biti vztrajna, saj drugače ne prideš nikamor. Želela sva prodreti kot pisca melodij – komponista.

Že vrsto let imava svojega založnika, ekskluzivno pogodbo in ekipo ljudi, ki delajo z nami, predvsem tekstopisce. Povedo nama, da bo neka pevka izdajala novo ploščo in da potrebuje pesmi. Želijo si določen stil pesmi, ampak je smešno, ker potem izberejo nekaj čisto drugega. To mi je poznano, ker te lahko neka pesem čisto zapelje in osvoji. Z Miho se usedeva v jedilnici in ustvarjava s kitaro. Čeprav imava studio, raje sediva za mizo, pijeva kavo in klepetava. Nato Miha naredi aranžma, ga pošljeva založniku, on pa dalje. Če narediva pesem, to še ne pomeni, da dobiva plačano. Zasluživa šele, če je pesem izbrana in se vrti po radiu ali izvaja na koncertu. Nisva vezana na količino, ampak izključno na uspešnost. Lahko narediva sto pesmi, ampak je le ena izbrana.

To, da si plačan samo od uspeha, zna biti naporno.

Ja, je naporno. Imamo ogromno pesmi, ki so se nabrale, za katere si prepričana, da bodo uspešne, ampak so še vedno nekje zadaj. Včasih uspejo ravno tiste pesmi, za katere si nisi mislil, da bodo. Miha razvija tudi novo plat kariere kot producent, kar pomeni, da naredi tudi končni posnetek. Zelo sem ponosna nanj.

Kako lepo, zagotovo bo zelo vesel te pohvale.

Bo. Če bo prebral. (smeh)

Po veliko letih ste izdali novo pesem. Je to še vedno tista prva ljubezen, kar bi radi še vedno počeli?

Vmes sem že mislila, da sem izpolnila svoje poslanstvo, zato sem se močno preusmerila na delo, ki ga imava z Miho. Minilo je nekaj let in začutila sem pomanjkanje do izražanja prek pesmi. Ljudje so me spodbujali, da izdam še kakšno pesem. Miha je naredil melodijo za pesem Daj tekilo, in ko sem jo slišala, sem takoj rekla, da ta ne gre v Nemčijo. (smeh) Napisala sem besedilo in opazila, da je res lepo peti v svojem jeziku. Ko pridejo nastopi, je to neprimerljiv občutek. Daješ svojo energijo in ljudje ti jo vračajo. Pesem sporoča, da čeprav imamo težave (vsi jih imamo), nismo sami v tem. Vsi hodimo čez preizkušnje, izgube in razočaranja. Vse to doživljamo vsi.

Kako pa je z možem sodelovati tudi poslovno?

V bistvu je različno v različnih obdobjih. Trenutno poslovno pot bolj ločujeva, ker ima Miha še drug projekt, kjer sem neuporabna. (smeh) Ne znam aranžirati in delati produkcije. Ujemava se v komponiranju. Ker ima ločeno vejo ustvarjanja, je to prvič, da sva se ločila pri glasbenem ustvarjanju. Sama sem začela risati svoje angelčke pod imenom Angelik, o katerih sem dolgo sanjala. Potem sem pred leti od Mihe prejela barvice, s katerimi sem jih poskušala preliti na papir. Kmalu sem odprla tudi spletno trgovino, kjer prodajam te angelske grafike in načrtujem razvoj na tem področju. Nimaš v vseh življenjskih obdobjih enake energije, volje in ustvarjalnosti. Najin posel je izrazito vezan na kreativnost. Ko obdobje mine, je pri naju kar precej zaskrbljujoče. (smeh) Do zdaj se nama je vedno uspelo pobrati in hvala Bogu, da je vedno steklo.

Imata tudi hčerko Ario. Koliko je že stara in s čim se ukvarja?

Aria je stara 13 let in gre v 8. razred. Zdaj me je že prerasla in si izmenjujeva oblačila. Velikokrat se pošali glede mojega stila in mi reče, da so to nosili v ne vem katerem stoletju. (smeh) Tudi v glasbi nama da kakšen namig. Pozna vse najine pesmi in obožuje slovensko glasbo, seveda pa tudi moderno. Aria je ritmično nadarjena in že tri leta igra bobne, tudi pleše zelo dobro. Drugače pa je zelo čuteča in nežna oseba, in to me res navdaja z velikim ponosom, hkrati pa s strahom, ker bo prišla v svet, ki je nagnjen k tekmovanju in primerjavam. Zanima me, kako se bo znašla, in upam, da ji bova dala dovolj samozavesti.

Napisala: Živa Avžner/Fotografije: Nina Žnideršič

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del