Saša Lendero je prav gotovo ena izmed tistih žensk, ki je vajena delovnega ritma. Izžareva strast do svojega poklica, do sebe in do najbližjih. Priljubljena pevka se zaveda, da v življenju štejejo malenkosti, in največji 'krivec' za to, da lahko Sašo na vseh korakih opazimo kot nasmejano in vitalno žensko, je zagotovo njen življenjski stil.
Story: Zagotovo je bilo vsaj enkrat, ko ste si rekli: "Od jutri naprej bo moje življenje drugačno - shujšala bom." Kakšne so vaše izkušnje s takšnimi podvigi?
Pri meni je bilo zelo malo tovrstnih podvigov, vsaj neke posebne omembe niso vredni. Jih je pa bilo nekaj v srednji šoli, ko sem imela ves čas občutek, da bi morala biti malo bolj vitka. Ko danes gledam stare slike, mi ni čisto jasno, o čem sem takrat razmišljala. (smeh). Gotovo so pa 'podvigi' večinoma odraz notranjega neravnovesja. Ampak to me še ne skrbi tako zelo kot to, da so posledice sodobnega načina življenja že tako prežete z nami, da se niti ne zavedamo, da smo neprestano v primežu hitenja, stresa, strahu, tekmovalnosti ... Čas kar leti in potem nam zmanjkuje prostora za prijatelje, znance, prijetna druženja in sprehode v naravi, ki pa so ključni za notranji mir in srečo. Enako velja pri hrani. Vse manj imamo možnosti za pripravo prave in domače hrane, ki ne bi bila polna strupov ali celo gensko spremenjena. Kaj šele, da bi jo pripravili z ljubeznijo in pojedli v miru. Ja, tudi moji dnevi so polni obveznosti in hitenja, tako da če že uvajam spremembe, so te premišljene in takšne, ki bodo imele dolgoročen vpliv na moje zdravje in počutje. Če želiš sebi dobro, bližnjica gotovo ni prava pot.
Story: Katera odločitev pa je bila taka, da vas spremlja še danes?
Bi rekla, da so to zajtrki. S hčerko Ario vedno zajtrkujeva, edino Miha se občasno izgovori. Skoraj vsako popoldne imamo na meniju sadne smutije z ekološko pridelano superhrano. Zdaj, ko sem ambasadorka Dermasalove superhrane, je pri nas doma še posebej veliko eksperimentiranja z okusi in odlično je tudi to, da je vsa superhrana ekološko pridelana. Tako veš, da telesu narediš res veliko koristnega. Pomembno se mi zdi, da vse tisto, kar pojemo, zraste na naraven način, tako kot si je to zamislila narava pred milijoni let.
Story: Kaj vam pa pomeni hrana?
Hrano naravnost obožujem! Ne pravijo zastonj, da gre ljubezen skozi želodec. Rada pečem in kuham. V veliko veselje mi je, ko hrano v krogu družine tudi pojemo. S partnerjem si vsako leto privoščiva očiščevalno kuro z zeljno juho. Zdaj nama je že jasno, da se diete pri naju ne obnesejo, zato v svoje življenje raje vneseva zdrave prehranjevalne navade. Pri meni so recimo že kar nekaj časa jogurti z dodatki (semena, oreščki, suho sadje ...) stalnica za malico. Moraš se poslušati in najti zase tisto, kar ti najbolj ustreza. Vedno poskušam slediti le sebi in izbirati po pameti. Če poslušaš telo, težko zgrešiš.
Story: Potem bi lahko rekli, da ste ljubiteljica domače kuhe in da vam restavracije niso tako blizu?
Občasno se rada pocrkljam tudi z obiskom kakšne dobre restavracije, včasih je pa dovolj že to, da mi kuha nekdo drug. Sicer pa ja, najraje imam domačo hrano. Danes je imeti zelenjavo z vrta in sadje iz sadovnjaka neprecenljivo.
Story: Kaj bi glede hrane svetovali ženskam?
Moj nasvet bi lahko veljal za vse, ne le za ženske. Uživati je treba hrano, ki ni predelana, če slediš temu pravilu, je vse skupaj lahko zelo enostavno in zelo hitro se pozna na počutju in zdravju. Sicer nam v hitrem tempu res kdaj zmanjka časa, občasno se tudi sama ujamem v past in postavim na mizo že pripravljeno pico, vendar se zelo dobro zavedam, da mi tak obrok ne naredi nič dobrega. Če se le da, situacijo popravim v naslednjem obroku. Pozimi in spomladi pa vedno jemljem prehranska dopolnila, ker verjamem, da je veliko hrane iz trgovine 'okradene' vseh potrebnih vitaminov, mineralov ... Ker veliko hrane danes zraste v laboratorijih - brez sonca, zraka in prave zemlje ali pa je pripeljana iz daljnih krajev, kar spet ni v redu. Težko je, ampak če se malo organiziraš, se da.
Verjetno najboljši nasvet za vse pa bi bil: življenje brez stresa. A kaj, ko je to skoraj znanstvena fantastika. Stres bo vedno del naših življenj, od nas pa je odvisno, ali bomo znali z njim ravnati. Z aktivnostmi v naravi, sproščanjem, zdravo prehrano in čim bolj ljubečim odnosom do sebe in sveta bo stres naredil bistveno manj škode, kot bi sicer lahko.
Story: Saša, poleg petja, mentorstva, voditeljstva, ste pred kratkim, kot že omenjeno, postali tudi obraz Dermasalove superhrane. Kako ste se odločili za to?
Vsekakor zaradi boljšega počutja, je pa vključevanje superhrane vidno predvsem na dolgi rok. Nič ni instant, in to je danes težko razumeti, ker je vse na dosegu roke, vse mora biti narejeno v hipu. Ja, postala sem ambasadorka Dermasalove superhrane, ampak vso to hrano, kot so chia semena, goji jagode, msm, sem umeščala na svoj jedilnik že prej, še preden je superhana 'prišla v modo'. Tako da zame ni bistvene spremembe, mogoče le to, da so moje poličke zdaj malo bolje založene. (smeh)
Story: Kaj pa napadi lakote? Se vam kdaj zgodi, da sredi noči izpraznite hladilnik?
Se zgodi in takrat jem, na žalost. (smeh) Ampak se ne obremenjujem s tem kaj dosti. Zato imam občasno dneve zeljne juhe (smeh) ali pa kakšno detox kuro. Spirulina in chlorella sta recimo odlični za razstrupljanje.
Story: Na kaj prisegate?
Na ljubezen! Ljubezen do sebe, družine ... to pomeni, da tudi do hrane.
Story: Kaj bi pripravili tujcem, če bi morali predstaviti slovensko kulinariko?
Teoretično bi jim pripravila štruklje, domačo pito, žgance, kakšen golaž ... (smeh). Praktično pa bi bilo videti tako, da bi jim postregla z zelenjavo, pečeno na žaru, čevapčiči in jabolčnim zavitkom.
Story: Kaj pravite o reku 'Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kakšen si'?
Vsekakor lahko veliko pove o človeku.
Napisal Domen Mavrič
Fotografije Maša Kores
