Saša Tabaković: "V umetnosti in politiki je bolj bistvena kondicija misli"

Saša Tabaković: "V umetnosti in politiki je bolj bistvena kondicija misli" (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
21. 9. 2017

Gledališki igralec Saša Tabaković, ki je svojo službo pred leti zamenjal s politiko, pravi, da rad uživa z družino. Ob dobri večerji in kozarcu vina s partnerico, prav tako igralko Polono Juh, uživata v prostih trenutkih s svojim otrokom.

Pravi, da je rad doma, čeprav se zelo rad odpravi na kakšno potovanje v evropska urbana središča.

Story: Če ni skrivnost, kje ste bili na dopustu? Ste se spočili od napornega leta?

Vsako leto z družinsko prikolico tradicionalno kampiramo na hrvaškem morju v Istri. Potem pa obvezno še v kakšno južnoevropsko državo, kjer se lahko tudi kulturno udejstvujemo. Agroturizem je fina izkušnja, a rad imam urbani utrip, ki me, če ni prevelike gneče, umiri.

Story: Imate raje zimske ali poletne dneve?

Kaj pa vem. Oboje ima lahko svoj čar. Odvisno, kako gledaš. Ni mi všeč plundra, ampak s sinom se rad pokepam. Ni ga čez poletni večer, čeprav opoldansko vročino težko prenašam.

Story: Ljudje radi na dopust vzamejo dobro knjigo. Ste kakšno prebrali?

Zelo priporočam roman 'Podreditev' Huoellebecqa. Luciden gospod zagotavlja dobro branje in obravnavo na temo migracij in kulturnega sobivanja, ki jih razpira onkraj nacionalizmov, sovražnega govora in človekovih pravic. Sicer pa že dolgo nisem bral kriminalke, doktor romane pa preziram.

Story: Skrbite za svojo fizično kondicijo?

Nisem eden tistih politikov, ki vstane ob petih zjutraj, poje svoj jajčno beljakovinski obrok, odteče maraton in se po okrepčevalni prhi ves zarjavel odpravi v svojo pisarno. Če človek želi delati trezno, mora biti predvsem naspan in spočit. V umetnosti in politiki je le bolj bistvena kondicija misli.

Story: Kateri šport spremljate?

Hecno. Večji del svojega življenja preživim v kolektivu, a zelo redko spremljam kolektivni šport. Kakšno prvenstvo v tenisu, atletiki, gimnastiki, česa več pa ne.

Story: Vam ostane kaj prostega časa za različne dejavnosti? Ste morebiti kaj opustili, ker vam čas tega več ne dovoljuje?

Za umetnost in navdih nikoli ne zmanjka časa. Sicer pa prosti čas preživljam v družinskem krogu. V nasprotju s kom drugim sem zelo rad doma. Tak 'kleni' zapečkar, bi rekel. Kar ostane minut, pa se dobim s prijatelji na kakšni pijači. Najraje v pogovoru ena na ena. Verjamem, da je neka posebnost v dialogu. Že karizma drugače vibrira, kot če si v družbi.

Story: Kako je videti vaš povprečni delovni dan?

Poslansko delo je zahtevno. Bolj kot si ljudje pregovorno predstavljajo. Ponavadi imam kar nekaj sestankov, glavnino dela pa zavzame vsebinsko ukvarjanje z zakonodajo prek sej delovnih teles DZ do plenarnih sej. Tega ni malo. Če želiš imeti celotno sliko pred seboj, kar je nekako kar nuja, če želiš kvalitetno razpravljati, ti mora biti približno znan tudi historiat sprememb določenih členov, zakaj so se te dogajale v preteklosti, kakšne rešitve so bile takrat na mizi, zakaj se niso udejanjile in podobno. Še dobro, da imamo odlično strokovno službo, ki nam pri tem delu pomaga. Navzven so nevidni, zato jim jaz ob tej priložnosti javno izrekam pohvalo. V glavnem - dela ne zmanjka.

Story: Ste dolgo potrebovali, da ste se prilagodili novemu, političnemu svetu? Ste si predstavljali takšnega, kot je, ali ste pričakovali kaj drugega?

V resnici sem pričakoval nekaj drugega. Predvsem več razumevanja vsebin, širše argumentirane razprave ter manj politikantskega prerivanja. A sem se naivno uštel. Gre za utečen sistem, ki ima določena splošno sprejeta nepisana pravila, tudi trk egov, kar v konsekvenci pomeni dodaten vložek lastne zavzetosti in energije za doseganje določenih minimalnih sprememb. Verjamem, da se marsikdo pri takem tempu zlahka utrudi ali obupa.

Story: Ali je vaša partnerica vaš prvi kritik in kako sprejema vaše nastope v parlamentu?

Žena je predvsem prva oseba, s katero se odkrito pogovarjam, na glas razmišljam, včasih zvečer ob kozarcu vina in dobri večerji pretresava tudi politične teme, ki se nama zdijo zanimive. Včasih pa samo klepetava in si pripovedujeva, kaj se je zgodilo čez dan. Polona ne spremlja redno mojih nastopov v parlamentu, ker ji je moje stališče v resnici znano. Če ujame posnetek na televiziji, bi prej rekel, da je začudena nad nastopi kakšnih drugih poslancev. Sina pa ne obremenjujeva in ga drživa čim bolj stran od javnega dogajanja in časopisja. On je najin pronicljivi ptiček, zelo ga imava rada.

Story: Ste ostali v stiku z gledališkim svetom in ali vas ta še vedno dojema kot igralca ali kot gospoda poslanca? Vam je morda celo kdo obrnil hrbet?

Ja, najdejo se kolegi, ki se radi pošalijo na moj račun, tudi kakšna medvedja pade, ampak vseeno lahko rečem, da se ni veliko spremenilo; še vedno večinoma čutim z njihove strani določeno mero spoštovanja in priznavanja osebne integritete. To je pomembno za ohranjanje igralskega poklica, pomeni pa tudi, da se jim s svojim političnim delom nisem zameril. Tako da sem Saša. Ne, nimam izkušnje, da bi mi kdo obrnil hrbet.

Story: Za konec. Boste ostali v politiki?

O tem je še preuranjeno govoriti.

Tomo Ravbar

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story38/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 38/2017

Story 38/2017, od 14. 09. 2017