Sašo Avsenik in njegova Saša imate že dobro leto v svojem domu tudi psička pasme king charles cavalier.
Pri Saši doma so že prej imeli bernardinca, pri Sašu pa so imeli zlatega prinašalca in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta odločila za nakup čisto svojega psička. Sašo priznava, da je bila ideja Sašina. Saša je namreč veliko časa sama, saj je Sašo zaradi nastopov precej odsoten. Pogrešala je družbo in psiček je ravno pravšnji prijatelj. Ker otrok še nimata in ga je Saša za psička nagovarjala že približno tri leta, sta se odločila za ta korak in kupila ljubljenčka.
Psiček je lepo vzgojen, navajen čistoče in uživa na prostranih travnikih okoli njunega novega doma. Sašo pri tem doda, da »ga imava sedaj celo v hiši, čemur sem jaz vedno nasprotoval«. Ime je dobil malo nenavadno. Saša je želela, da bi bilo psičku ime Lino, Sašo pa si je želel, da bi bil Monti, ker je rjavo-bele barve in ga je spominjal na puding. Ker se nista mogla dogovoriti, sta našla rešitev. Vsak je na svoj listek napisal ime, listka sta položila na tla, nanju postavila pasji briket in nato je psiček najprej pojedel briket z listka, na katerem je bilo zapisano ime Monti. Tako je postal Monti.
Monti zdaj zelo rad raziskuje okolico in greje Sašo, kadar je Sašo zdoma. Sašo mu je sicer prepovedal vstop v spalnico in na posteljo, vendar sodeč po dlaki, ki jo Sašo najde na postelji, ko se vrne domov, njegovo Sašo ob njegovi odsotnosti greje Monti.
