Res ni veliko ljudi, ki jim uspe tudi na drugi strani Atlantika, vendar je Sašo Kuzmanović s trdim delom in vztrajnostjo dosegel to, marsikomu ni uspelo.
'Sash Kuzma', kot ga kličejo prijatelji čez lužo, je razpet med Los Angelesom, Ljubljano in Moskvo, kjer sta si z ženo Leno Katino, nekdanjo članico skupine T.A.T.U., ob rojstvu sina ustvarila nov dom. Mi smo ga ujeli med obiskom v Sloveniji, kjer nam je ob uvodni skodelici kave razjasnil življenje po poroki in nas prosil, da naj ga nikar ne tikamo.
Story: Pred leti smo v naši reviji objavili slike z vaše prečudovite poroke v Ljubljani. Kako je poročni prstan vplival na tvoje življenje?
Uf, od takrat se je kar veliko spremenilo, saj sva se zaradi otroka odločila, da se preseliva bližje Sloveniji. V Moskvi nama veliko pomagajo starši, saj želiva, da mali odrašča v domačem okolju. Kljub temu pa se bova v Los Angeles še vrnila, a mi delo omogoča, da živim tudi v Moskvi in sodelujem z ljudmi po vsem svetu. No, pa seveda prstan ... Zdaj ga sicer nimam, saj sem si zlomil roko. Želel sem namreč igrati hokej, kot to počnejo pravi Rusi, pa ni šlo, in seveda kot Anže Kopitar, ki sem ga spoznal v L. A.-ju. (smeh)
Story: Kako pa je poročni 'da' vplival na partnerski odnos?
Poznaš občutek, ko spoznaš človeka in se ti zdi, da ga poznaš že vse življenje? No, tako je bilo pri nama z Leno. Imava ogromno skupnih interesov, vendar sva si v določenih pogledih tudi različna, zato se dopolnjujeva. Ona ima uspešno glasbeno kariero, pri tem pa ji sam lahko pomagam, prav tako pa lahko ona pomaga meni. Največja sprememba je morda prav rojstvo Aleksandra, saj nisva bila več le midva, temveč smo postali trio.
Story: Ti torej skupen poklic predstavlja veliko prednost v odnosu?
Ne, prej slabost kot prednost. Najprej sva potrebovala kar nekaj časa, da sva sprejela odločitev, da se doma o glasbi ne pogovarjava. Ona pametuje meni in jaz njej. Konec! Od takrat je super, ker v nasprotnem primeru pride do konfliktov. Seveda pa se, ko potrebujem nasvet, obrnem tudi nanjo in ona name. (smeh)
Story: Neprespane noči, umazane plenice ... Kako se počutiš v vlogi očeta?
Uf, kar težko dojamem, da je ta malček del mene! Poskušaš mu zagotoviti čim več, želiš mu dati le svoje pozitivne plati. Seveda pa dobiš tudi novo gonilno silo, postaneš uspešnejši in vztrajnejši. Vendar pa sem svojo kariero gradil do Aleksandrovega rojstva, zdaj pa bom svoj čas posvetil še njemu. Lahko pa priznam, da se življenje z otrokom obrne na bolje.
Story: Bi lahko rekel, da si družinski človek?
Zelo rad imam otroke, saj imam izreden čut za malčke. Veste, Rusi imajo sistem, ko moški k hiši nosijo denar, ženske pa skrbijo za družino. Tako obstajajo ljudje, ki v življenju niso niti enkrat previli svojega otroka, kar se mi zdi nepojmljivo! Obstaja namreč vez med teboj in otrokom, ki jo je treba negovati.
Story: Lena te je pred poroko uvedla tudi v rusko pravoslavno cerkev. Ste na podlagi tega izbrali ime za malčka?
Seveda, Aleksandra sva namreč krstila, zato sva izbrala pravo rusko ortodoksno ime. Moji predniki prihajajo iz Srbije, ki ima z Rusijo marsikatere vzporednice, zato so si tudi prebivalci dokaj podobni. Prav zato sva se z Leno dobro ujela, saj se razumeva, razumem rusko kulturo. Poleg tega je ime poznano po vsem svetu, tako da Aleksander ne bo imel težav. Mojega imena v Ameriki namreč nihče ne zna izgovoriti. (smeh)
Story: Po rojstvu otroka ste sončni Los Angeles zamenjali za temperaturno ne tako prijetno Moskvo. Kako se ob tem počutiš?
Mrzlo! (smeh) Zame je bil preskok ogromen, saj sem 14 let živel v Los Angelesu na +30 stopinjah. Malo sem se že naveličal ameriškega načina življenja, zato sva naredila korak v drugo stran. V Rusiji so namreč navdih povsem druge. Po dosedanjih izkušnjah so Rusi neverjetno prijazni, zelo vljudno odstopijo sedež, odpirajo vrata ... Lena je v Sloveniji doživela prav nasproten odziv, saj ji nihče ni pomagal s kovčki in otrokom. Bil sem nadvse presenečen in razočaran obenem.
Story: Lena je z duetom t.A.T.u. pred leti povzročila pravo evforijo v Rusiji. Imaš morda zaradi prepoznavnosti kakšne težave?
Ah, niti ne, saj ne hodiva veliko ven. Ne želiva se namreč izpostavljati, temveč rada izkoristiva vsak trenutek, ki ga lahko preživimo doma drug z drugim.
Story: Kako pa se je od selitve v Ameriko razvijala tvoja kariera?
Na drugi strani Atlantika sem doživel veliko s svojo glasbo, ki so jo uporabili za zaključno špico serije Pretty Little Liars na ABC. Veliko sem delal za različne TV-programe v Ameriki - MTV, Nascar, Comedy Central ... Pa tudi z zvezdniki, kot sta članici skupine Dirty Money/P. Daddy, Ron Welty (The Offspring,) ki je produciral skupino, v kateri sem bil pevec in imel ameriško turnejo. Ob tem pa sodelujem z enim izmed največjih studiev v ZDA, ki je bil dvakrat nagrajen z emmyjem - Matter music studios. Nazadnje pa je na prvem mestu prodajanih 'soundtrackov' na Japonskem pristala uvodna pesem filma Maščevalci (The Avangers - Age Of Ultron), kjer sem bil pisec besedila in soavtor glasbe.
Story: Uf, dežela vzhajajočega sonca torej. Kako si se ob tem počutil?
Super je, saj je Japonska drugi največji trg na svetu, občutek je zato še posebej dober. Zanimivo je gledati film, ki se odpre s tvojo pesmijo. Verjemi, nikoli se ne naveličaš poslušati svoje pesmi na radiu in TV. (smeh)
Story: Dejal si, da zaradi svojega poklica lahko tega opravljaš kjerkoli po svetu. S čim se torej trenutno ukvarjaš?
Delam projekt, kjer bomo ustanavljali skupine. Naj pojasnim: talentirane glasbenike bomo združevali v skupine, za katere bomo napisali glasbo skupaj z izvajalci. Projekt bo mednaroden, vendar pa za zdaj gradimo temelje v Rusiji in ZDA. Trenutno pišem glasbo za 17-letnega ameriškega kitarista. Ves čas imam delo tu in tam pa še Aleksander. (smeh).
Story: Nekaj dni si nazadnje preživel v Sloveniji. Se obetajo novi glasbeni podvigi?
No, tu sem bil bolj zaradi urejanja dokumentov, a smo se ob tem dogovarjali tudi za nekatere glasbene projekte. Želel bi, da bi se slovenski glasbeniki združili in ustvarili nekaj pametnega. Talentiranih glasbenikov v naši državi je dovolj, vendar vsak dela sam zase, če pa bi se združili, kot to počnejo v tujini, bi lahko prodrli tudi na tuje trge.
Story: Amerika, Rusija ali Slovenija?
Slovenija! (smeh) Tudi ko sem živel v L. A.-ju , sem se rad vračal domov. Moje korenine so povsod, tako v L. A. - ju kot tudi Moskvi in Ljubljani. V Sloveniji sem rojen pa tudi Lena je bila nad pokrajino navdušena.
Story: Bi kdaj razmislil o selitvi na sončno stran Alp?
Morda, če se bo tukaj ponudila priložnost za posel. Ni problema, tukaj imam starše, družino, poleg tega so letalske razdalje zelo majhne.
Story: Kljub številnim uspehom pa v Sloveniji ostajaš dokaj neznan.
Nimam kaj, slovenski mediji raje objavljajo zgodbe o neuspehu kot uspehu. (smeh) Delam stvari, v katerih uživam, in upam, da bom s svojim delom navdušil še koga drugega. Želim si, da ljudje ne bi bili omejeni z državnimi mejami. Ko sem odšel v Ameriko, so mi rekli, da ne bo nič, saj je takih, kot sem jaz, zelo veliko. No, jaz pa pravim, ti si eden in edini in tega ti nihče ne mora vzeti. Prav zato sem bil na svoji poti še bolj osredotočen. Spoznal sem ljudi, ki jih ne bi, če bi ostal v Sloveniji, in delam, kar me veseli!
Story: Vsekakor pa gradnja kariere v Los Angelesu ni lahka.
Seveda, tudi sam sem se velikokrat spopadal s padci, vendar sem vsakič znova dobil neko potrditev in vztrajal. Tako sem končno lahko zadihal in zdaj delam to, kar sem si vedno želel.
Story: Med pogovorom nisi niti enkrat podal slabe, negativne misli o komerkoli in čemerkoli. Kako si se naučil tega?
No, pred odhodom v Ameriko sem bil mlad in neizkušen, potem pa sem bil na drugi strani Atlantika deležen hudih udarcev. Zdaj se zavedam, da sem le človek. Srečen si lahko, da imaš možnost delati, kar delaš. Vidiš, da so zvezdniki v večini povsem prizemljeni kot jaz in ti, trezne glave. (smeh) Zvezde, ki so prodale nekaj milijonov plošč. Ja, kdo pa si ti, da boš vzvišen?!
Story: In kje se vidiš čez 10 let?
Uf, ne vem. Svetovni popotnik. Z Leno nimava načrta, kje se bova ustalila, kakor naju bo zaneslo življenje. Malo bova v Moskvi, malo v Los Angelesu ... Tudi ona je začela z novimi projekti in ploščami. Oba bova zaposlena in nikoli ne veš, kam naju bo pot pripeljala. Slovenija pa bo vedno ostala moj dom!!!
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Helena Kermelj, osebni arhiv
