Drugi dan je na Misiji nemogoče je pomeni zatišje pred nevihto, oziroma mir pred dokončnim obračunom. Polona se je iz Moskve prebila v Kiev, Saša pa so opazili v Valencii med rabutanjem limon.
"Iz Moskve se bom v Slovenijo prebila preko Kieva in nato Madžarske," nam je zaupala Polona. "Za takšno pot domov sem se odločila na podlagi predloga neverjetno prijaznega osebja slovenskega veleposlaništva v Rusiji. Veleposlanico, gospo Ado Filip Slivnik, sem spoznala na nogometni tekmi naših estradnikov.
Povedala sem ji, kaj počenjam v Moskvi, gospa Filip Slivnik pa se je izkazala kot izjemna organizatorka in prijateljica. V svoje načrte je nemudoma vpela svoje kolege in prijatelje, s katerimi smo naredili enkraten in zmagovit načrt mojega povratka proti domu. Od dogodivščin, srečanj, potovanja in načrtovanja sem prijetno utrujena, ampak se ne dam. Grem na zmago!"
Prvič v živjenju rabutal limone
Sašo je dan preživel v Valencii, povzel pa ga je z naslednjimi besedami: "Super je biti na takšni poti. Je neka oblika svobode, ki je človek ni vajen. Potovanja praviloma načrtujemo in se držimo nekih urnikov. No, na Misiji nemogoče pa je treba improvizirati. Odkriti je treba avanturista v sebi in se odzvati, kot od tebe zahteva trenutek.
V Valencii sem prvič v živjenju rabutal limone, prvič pa sem tudi sprobal couch surfing. Moja gostiteljica Almudena mi je pripravila super ležišče, večerjo in pa tuš. Z njo pa sem tudi poklepetal o poti za naprej. Predlagala mi je štopanje do Barcelone, oziroma do špansko - francoske meje, kar se sliši kot odlična rešitev. Aha, pri Almudeni sem skočil tudi na internet in videl, da je Polona aktivirala visoke državne inštance, se pa bojim, da ji to ne bo kaj dosti pomagalo. Doma bom prej, kot ona."
