Velika platna slovenskih kinematografov je pred kratkim osvojil mladinski film Nika o istoimenski junakinji, ki želi nasprotovanjem navkljub osvojiti najpomembnejšo dirko svojega življenja. V vlogi trenerja kartinga se je tokrat preizkusil Sebastian Cavazza, ki sicer bolj kot v jeklenih konjičkih uživa v sedlu pravih konj.
► Se še spomnite, kaj vas je v scenariju tako privlačilo, da ste sprejeli vlogo v filmu Nika?
Vsekakor dober scenarij za mladinski film, hkrati pa tudi vloga trenerja kartinga, ki ga igram v filmu. Ko mi je Slobodan dovolil, da lahko tudi malo spremenim tekst, sem se takoj usedel z Domnom Jerančičem, ki je na setu skrbel za dirkalnike, in sva šla skupaj čez moje replike v sceni. Tako boste lahko v filmu slišali žargon, ki se resnično uporablja med trenerji dirkačev kartinga.
► Bi lahko rekli, da vam je bila pisana na kožo? Je bila 'levitev' v novo vlogo za vas enostavna ali je predstavljala večji izziv?
Vedno sem bil človek adrenalina, vonj bo bencinu pa mi je od malih nog blizu. Morda zato, ker je moji mami, ko je bila noseča z mano in mojim dvojčkom, baje bencin zelo dišal ... (smeh).
► V spominu mi je ostal vaš stavek ob koncu 'trailerja'. Punce so boljše od fantov. Se s tem tudi drugače strinjate?
Absolutno. Pa še bolj luštne so (smeh).
► Vas je ob snemanju filma spomin odnesel tudi v vaše mladostniške dni?
Na samem snemanju ne, sem se pa spomnil na svoje najstniške dni, ko Ylenia v enem prizoru oddivja iz garaže z očetovim avtom.
► Kakšen je bil v tistem obdobju vaš odnos do deklet? Ste bili sramežljivi?
Od začetka seveda, kasneje pa vedno manj (smeh).
► Kako blizu so vam vonj po bencinu in hitri dirkalni avtomobili?
Obožujem jih, čeprav sam vozim družinski avto. Če bi imel preveč denarja, bi si pa verjetno privoščil tudi kakšno jekleno zver.
► Ste ljubitelj hitrosti? Kdaj najpogosteje pritisnete še močneje na plin?
Rad imam hitrost, imam precej močan avto (z več kot dvesto konjskimi silami), ki bi ga lahko gnal do onemoglosti, vendar se praviloma držim cestnoprometnih predpisov, ker vozniško dovoljenje še kako potrebujem. Z veseljem pa se s sinovoma odpeljemo do kakšnega dirkališča in se usedemo v kart. Tam praviloma ne dvignem noge s stopalke za plin.
► Stereotip – ljubezen moških in jeklenih konjičkov. Kako blizu ste si s to trditvijo?
Jaz ljubim življenje nasploh. In verjemite mi, da celo bolj uživam v ježi pravih konj kot pa na težkem športnem motorju ali v dirkalnem avtomobilu. Z živaljo moraš namreč vzpostaviti pristen odnos, z jeklenim konjičkom pa je praviloma takole: ko misliš, da ga imaš pod nadzorom – takrat ga moraš nujno zamenjati, ker mimogrede postaneš preveč objesten.
Rekordna obiskanost predpremiere
Težko pričakovan slovenski film Nika se je slovenski javnosti prvič predstavil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu in že ob uvodu postregel z rekordom. Predpremiero filma, ki so ga prikazali v Avditoriju, si je ogledalo kar 1.400 gledalcev. Ti so v navijaškem vzdušju pospremili prvo projekcijo in z ovacijami nagradili številčno ekipo filma. Predpremiera Nike je bila eden od vrhuncev letošnjega filmskega festivala. Tipično komorno vzdušje iz kinodvoran je zamenjalo stadionsko navijanje občinstva. Obiskovalci, ki so z aplavzom pospremili posamezne prizore na platnu in bučno navijali za filmske junake, so imeli priložnost v živo spoznati avtorje, igralce iz filma ter nekatere dirkaške kostume in rekvizite.
Tekst: Nika Arsovski
Foto: Primož Predalič, Filip Djuric