Velja za bolj zaposlenega slovenskega igralca, ki ne nastopa le doma, ampak dobi vloge tudi v tujih filmih in nadaljevankah. Lani je posnel kar sedem filmov.
"Ne, to ni običajno, sploh pa ne za slovenske igralce. Vse to je zelo naporno in na račun tega ne trpim samo jaz, ampak tudi moji bližnji in prijatelji," pravi Sebastian Cavazza.
Nastopate v novi nadaljevanki Sence nad Balkanom. Srbski mediji in občinstvo so navdušeni nad vami, kako pa sami gledate na svojo vlogo, ste zadovoljni?
Mislim, da smo naredili zelo dobro serijo. Nekaj, pod kar se vsi z veseljem podpišemo, in upam, da bo serija dobro sprejeta tudi pri nas. Sicer nisem prepričan, ali bo tak hit kot v Srbiji in na Balkanu, vseeno pa verjamem, da bo všeč tudi slovenskim ljubiteljem kriminalk.
Koliko priprav zahteva snemanje takšne nadaljevanke? Dobite navodila, kakšen naj bo lik, ali ga ustvarite sami?
Kar se mojega dela tiče, je seveda najprej treba prebrati vse scenarije. V tem primeru je to pomenilo deset scenarijev, čeprav zadnjega nisem dobil v roke dobesedno do teden pred snemanjem zadnje epizode, ker smo morali konec spreminjati zaradi zapleta pri usklajevanju terminov z enim od glavnih igralcev. Potem seveda sledi pogovor z režiserjem v živo ali prek Skypa. Ker sem v tistem času v Beogradu snemal film, sem se z Bjelo dobil na večerji in sva malo poklepetala o tem, kako vidim lik. Z Draganom sem v preteklosti že sodeloval, zato mi pri oblikovanju lika pušča proste roke. Nasploh v tujini igralce veliko bolj cenijo kot v Sloveniji in jih doživljajo kot soustvarjalce, in ne samo kot izvajalce.
Ste se kdaj že zelo zredili ali shujšali za kakšno vlogo?
Večkrat. Največ sem se zredil na 106 kilogramov in največ shujšal na 84, čeprav je moja naravna teža med 92 in 96 kilogrami.
Koliko se poistovetite z vlogo? Ste se kdaj zalotili, da razmišljate kot ...?
Namenoma se v vlogo vživljaš tudi tako, da poskušaš včasih razmišljati kot ... (smeh)
Kaj pa za fizično težje prizore – imate kaskaderja ali sami opravite bolj zahtevne prizore?
Do zdaj sem jih vedno snemal sam, razen enkrat samkrat, ko sem z Miho Knificem snemal Lovca na oblake. Takrat sva s Šerpo z Arkadene postala 'švic brata'. Snemali smo namreč poleti v nekem kamnolomu, jaz pa sem imel na sebi opremo, težko 45 kilogramov, in sem bil v tankerskem kombinezonu na več kot 35 stopinjah 10 ur brez premora. Nato bi moral prosto preplezati del kamnoloma in se me je Knific usmilil ter me zamenjal s kaskaderjem. Seveda se je moral obleči v moj prešvican kombinezon, ki mi ga je potem vrnil, prepojenega s svojim znojem. (smeh)
Vas kot igralca tujina privlači? Kako slovenski igralec dobi vlogo v tuji produkciji?
Seveda me privlači in moram priznati, da zadnji dve leti precej več delam v tujini kot pa doma. Žal je pri nas filmska industrija precej omejena z mizernimi budžeti.
Kako tujci izvedo za vas? Imate agenta, pogledajo na IMDB ...?
Prek filmov, ki sem jih posnel. In pa od ust do ust – kadar te nekdo priporoči režiserju ali direktorju za avdicije. Jaz sicer nimam agenta, me pa v Moskvi zastopa agencija za ruski trg. Moj IMDB je žal nepopoln, ker slovenski producenti ne skrbijo dovolj za to, da bi objavljali in posodabljali podatkovno bazo. V mojem portfoliu manjka vsaj 20 ali več naslovov.
Lani ste posneli ogromno filmov – če sem prav preštela, sedem. Kako vam je to uspelo, je to za vas nekaj običajnega?
Ne, to ni običajno, sploh pa ne za slovenske igralce. Vse to je zelo naporno in na račun tega ne trpim samo jaz, ampak tudi moji bližnji in prijatelji.
Je takšna hiperprodukcija edini način, da igralec (pri nas) spodobno preživi?
Spodobno se da preživeti z veliko manj projekti, ampak jaz sem izbral projekte, ki so me dejansko zanimali in so se mi zdeli vredni mojega časa. Več projektov, od katerih bi sicer lahko bolj lagodno živel, sem zavrnil. Ker ne počnem teh stvari samo zaradi denarja.
Je takšno življenje, ko ste stalno na poti, naporno?
Vprašajte športnike. (smeh) Oni so na poti še več kot mi.
Vas sinova obiščeta tudi, ko delate v tujini?
Seveda. Pred kratkim sta šla z mano v Beograd, da sta se menjavala za volanom, jaz pa sem se lahko ukvarjal s scenarijem.
Si tudi ogledata filme, v katerih nastopate – kakšni so njuni komentarji? Se pogovarjate o filmih, o sporočilih, izkušnjah?
Od malih nog jima ponujam zanimive vsebine in jima ne vsiljujem svojih filmov za vsako ceno. Če sta si moj film želela ogledati, sem jima ga seveda z veseljem predvajal. Ampak moja videoteka vsebuje več kot tri tisoč filmov na DVD, Netflixu, Netfilmu, Mubiju in sta si tako okus lahko ostrila ob svetovnih filmskih klasikah in 'art house' filmih, ne samo na 'block buster' neumnostih.
Katere vrednote ste jima privzgojili – kaj je za vas pomembno, da ima mlad človek za popotnico v samostojno življenje?
Spoštovanje do soljudi, narave in brezpogojno predanost stvarem, za katere si se v življenju odločil, da jih boš gojil. Seveda pa tudi to, da znata sama preživeti in da nista na dudi ali dojki do 15. leta, kar je vse večji problem.
Z izbranko Ajdo Smrekar sta že stala skupaj pred kamerami, kakšna izkušnja je bila to?
Izkušnja, ki jo morava čim prej spet ponoviti. (smeh)
Ste filmoljub – pogledate veliko filmov, serij? Katera se vam je zadnja najbolj vtisnila v spomin?
Serij ne gledam prav veliko. Sem pa v celoti pogledal prvo sezono Sence nad Balkanom in bil prijetno navdušen.
Ko vtipkam vaše ime v iskalnik, se vsuje plaz različnih tračev, govoric, intervjujev bolj malo ... Zakaj ste glede sebe v medijih bolj rezervirani?
A res? V zadnjem letu sem jih dal vsaj 20. In verjemite mi, da se mi ne da ves čas govoriti o enih in istih stvareh, ker je to lahko precej naporno. (smeh)
Veljate za igralsko zvezdo, kakorkoli ta izraz v Sloveniji zveni. V tujini so slavni igralci bogati, sami izbirajo vloge ... Kateri parametri so sploh primerljivi z zvezdami v tujini? Razen tega, da se pojavljajo v rumenem tisku.
Ne bi vedel. (smeh)
Zadnja novica je bila, da prebolevate pljučnico. Ste se že pozdravili?
Sem po slabem tednu ležanja že moral napol bolan nazaj na oder, ampak zdaj sem že veliko bolje.
Besedilo: Eva Jandl // Foto: Primož Predalič, promocijsko gradivo
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču