Plesalec, koreograf in mojster zumbe Sebastian se je nedavno vrnil iz ZDA, kjer se je udeležil prav posebnih delavnic. Ob nabiranju novega znanja pa si je tudi ogledal čudovito Florido. Po vrnitvi domov je že spakiral kovčke in se še za nekaj dni odpravil v Dubaj.
Story: Sebastian, nedavno ste se vrnili iz ZDA, kjer ste nabrali novo plesno znanje. Kaj vam takšna potovanja pomenijo?
Potovanja so moj pobeg brez realnostjo in urniki. Velikokrat se zafrkavam, da sem v prejšnjem življenju moral biti kak potepuh, saj v potovanjih neizmerno uživam. (smeh) Pa samo na samem potovanju, že same priprave nanj mi pomenijo izziv in doživetje. Preprosto izjemno je spoznavati nove kulture, videti nove države in potem vse to primerjati z domovino. Zdi se mi, da nam prav potovanja širijo obzorja in iz nas delajo boljše ljudi, predvsem pa tako človek vidi, da morda doma ni vse perfektno. A kljub temu mesta ne zaudarjajo po urinu kot kak New York samo ovinek ali dva z glavnih cest, prav tako ne poznamo celih hord brezdomskih shiranih 70-letnih ostarelih starčkov, ki vse dni čez mesta potiskajo vozičke, v katerih je vse njihovo življenje, ponoči pa spijo na razhlajenih tleh kot v kakšnem San Franciscu, nimamo služb, v katerih bi ljudje za cel mesec dela dobiti 150 do 200 evrov plače kot v kakšnem Dubaju. Pri nas ima vsak pravico do zdravstvene oskrbe, kar ni tako samo po sebi umevno, kot to jemljemo, izobraževanje na fakulteti nas ne pahne v več desettisočevrske kredite, kot je to v kakšni Ameriki. Treba je torej potovati nekoliko dlje kot le za 14 dni poleti na Hrvaško, preden podamo sodbo o tem, kako je pri nas doma vse narobe. Ker ni. Sicer pa je v današnjem svetu zaradi interneta izjemno potovati, saj si lahko ves čas v stiku z domom in tako lahko urediš stvari, zaradi katerih bi nekoč moral biti doma.
Story: V ZDA ste naredili tudi nekaj čudovitih modnih fotografij. Kakšne ambicije imate glede tega področja?
Modna blog fotografija, ki sva jo na mojem instagram profilu @SEBASTIANprivat začela pred časom razvijati skupaj s Tiborjem Golobom, enim najboljših slovenskih modnih fotografov v Sloveniji, je v Los Angelesu izjemno velika zgodba, pri nas pa še ne. Gre za poseben segment v modni industriji, ki vedno bolj pridobiva veljavo in ima svoje zakonitosti. V Los Angelesu recimo številni posamezniki, ki sem jih spoznal, živijo zelo dobro izključno in samo od plačanih objav sponzorjev na njihovih profilih, ki imajo tudi po več milijonov sledilcev. Doseči tako raven so seveda visokoleteči cilji, a v dolgoročnem smislu zagotovo niso nemogoči; v kratkoročnem pogledu nam je v najprej najpomembneje profil čim bolje zavrteti v našem, slovenskem prostoru, je pa res, da je vsakomur, ki neko zadevo začne na novo, najtežje. Ker vsebina za profil nastaja sproti ob drugih projektih, ne zahteva veliko dodatnega dela in jo zato enostavneje izpeljem, želja pa je ustvariti stično točko za vsakogar, ki potrebuje nasvet, namig ali idejo. In to, kar počnemo zdaj, je res le začetek. Mreža, ki jo načrtujemo izpeljati iz tega, je bistveno širša.
Story: Na Floridi ste obiskali tudi konvencijo zumbe. Kako je bilo?
Udeležba na zumba konvenciji je izjemna iz dveh razlogov: v zelo kratkem obdobju štirih dni pridobiš izjemno veliko novega znanja, novih idej, novih koreografij, novega glasbenega programa. Ne le v latinskoameriških vodah, ampak tudi v hiphop in MTV-stilu, kar s pridom izkoristim na vseh področjih moje plesne šole, ne le pri zumbi. In potem nova poznanstva. Prav na teh konvencijah se zberejo najboljši in najbolj zagreti zumba inštruktorji z vsega sveta, ki si med sabo dogovorimo za sodelovanja. Tako sem tudi v Los Angelesu imel svoj masterclass, prav tako pa imam dva masterclasa tudi v začetku septembra v Dubaju, kamor ponovno tradicionalno potujem. Konvencija je potekala štiri dni, od četrtka do nedelje. Bila je največja do zdaj, na njej je sodelovalo 7.000 inštruktorjev z vsega sveta. Organiziranih je bilo več kot 300 plesnih delavnic, ki so pokrivale vsa plesna področja, ki si jih človek lahko zamisli, od hiphopa do Latina, vse! Glasbeni nastopi so vključevali Timbalanda, Shaggyja, Wilfrido Vargas, Obsessed, Maro, Dahrio Wonder idr.
Story: Kmalu po prihodu domov ste znova spakirali kovčke in odpotovali v Dubaj. S kakšnim namenom? Vas čakajo znova kakšni novi izzivi?
Moji obiski Dubaja so vsakoletni, ker sem se vanj že ob prvem obisku popolnoma zaljubil. Kultura, pokrajina, morje, vreme, preprosto čarobno. Odkar sodelujem s Slovenci, ki živijo v Dubaju in so povezani na spletni strani www.dubaj.si, so se ti zasebni obiski tudi močno povezali s poslovnim sodelovanjem, saj vsako leto izvajam plesne delavnice in zumba masterclasse v sodelovanju z lokalnimi inštruktorji ter učitelji. Enako bo letos, vendar med poletjem ves čas pazim, da teh poslovnih projektov ni preveč, saj imam v sezoni med septembrom in junijem, ko delam, urnike polne do zadnjega dne v tednu: s plesno šolo, zumba urami, delavnicami, kongresi in konvencijami, na katerih predavam. Z novim šolskim letom postajam tudi mednarodni prezenter za dva nova gibalna programa balletoning in smovey fit'n'dance, s katerima bom odslej prav tako prepotoval lep del Evrope ter izobraževal nove inštruktorje, da programa čim bolje zaživita tudi na tem koncu sveta. Po takšnih sezonah potem poleti enostavno potrebujem počitek in dneve, ko mi ni treba gledati na uro ali loviti terminov, zato pazim, da so vsa potovanje ves čas v prvi vrsti počitek in sprostitev ter šele v drugem planu delo. Sicer pa ste v začetku septembra vabljeni v Dubaj na masterclass z mano. Če pridete mimogrede v Dubaj, vas pričakujem v studiu Core Fit v Dubai Marini. (smeh)
Story: V Dubaju ste lani posneli vrhunsko reklamo. Bo letos znova kaj podobnega?
Reklame letos ne bomo snemali, bomo pa delali fotkanje za moj Instagram profil ter fotkanje moje nove kolekcije športnih hoodijev Dance Maniac, ki jih izdajamo jeseni. Potovanja sicer vedno skušam združiti tudi s poslovnimi priložnostmi, kar bom letos še posebno izkoristil, saj gremo z družbo na roadtrip po Združenih arabskih emiratih in bomo videli tudi tiste bolj pristne, avtohtone, nekomercialne obraze tukajšnje kulture. Plat, ki je za kakšno dobro fotografijo lahko vedno izjemna kulisa. Največ časa sem pri načrtovanju porabil za iskanje poti, ki niso peščene, da se z avtom ne nasede in obstane sredi puščave, vse drugo si bomo vzeli počasi in dan za dnem. Pred leti sem naredil enotedenski roadtrip po zahodni obali Amerike od Las Vegasa do San Francisca in moram priznati, da sem od takrat nad odkrivanjem dežel z avtom začaran. Enako sem letos na novo odkril tudi križarjenja, ki sem si jih do zdaj predstavljal popolnoma drugače, kot so v resnici, in si tako že zdaj rezerviral termin med prvomajskimi počitnicami 2017, ko se bom spet odpravil raziskovati svet s križarko. Reklamo za plesno šolo pa letos snemamo v Mariboru, saj bodo v njej nastopili tudi dolgoletni plesalci plesne šole. Zadeva bo res izjemna in energična.
Story: Počitnice učitelji in plesalci navadno izkoristite za potovanja. Kam bi si še želeli, da vas odnese pot?
Rad bi se podal na raziskovanje Daljnega vzhoda in Avstalije, vendar so to kraji, ki so za potovanja aktualni, ko je pri nas zima, sam pa sem takrat sredi sezone, ko imam polne roke dela in veliko projektov, številni so že tradicionalni in potekajo že leta, zato ne morem odpotovati niti za več dni, kaj šele več tednov, kot je to smiselno za kakšno Avstralijo. Prav tako me vlečeta Indija in Šrilanka, kljub umazanosti, ki jo omenjajo vsi, ki se od tam vrnejo, ter na splošno vse, kar je čim bolj drugačno po videzu in kulturi od nas. Ta planet ima toliko za ponuditi, le zajeti je treba in znati na eni strani pograbiti za delo, na drugi pa tudi uživati. Kot sem bil v srednji šoli, nam je podravnateljica med odmorom enkrat rekla: "Dijaki, potujte, to so spomini in izkušnje, ki vam jih nihče nikdar ne bo mogel vzeti." Ko me je III. gimnazija takrat prvič začela pošiljati s prof. Ano Hartman kot predstavnika mladih v sklopu projekta I*EARN na konference na Madžarskem, v Španiji, Portoriku, Ameriki itd., mi je spremenila potek mojega življenja. Potovanja so me takrat do konca prevzela in čisto možno je, da bi brez tega danes poletja preživljal le pri sosedih. No, poleg vsega bi nujno rad videl enkrat tudi Aljasko, ki sem jo kot otrok požiral v televizijski nadaljevanki Severna obzorja, pa severni sij, Sibirijo in še in še in še. Ni strahu, da bi mi bilo dolgčas; vedno bom našel nekaj, kar moram videti tudi v živo, ne le na Google Earth. Del sveta, ki me vleče najmanj, je Južna Amerika, verjetno predvsem zaradi visoke stopnje kriminala, ki se morda v živo niti ne čuti, a sem slišal preveč zgodb, da bi si sebe znal predstavljati, kako se mirno sprehajam po ulici Rio de Janeira in si ogledujem znamenitosti. Prijateljica, ki jo imam tam, me prepričuje, a sem (za zdaj še) neomajen.
Napisala MK
Fotografije Tibor Golob, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
